Franja

syncopé, e [sɛ̃kɔpe] adjectif, musique sinkopiran; zelo poudarjen

rythme masculin syncopé du jazz zelo sinkopirani ritem jazza
(familier) je suis syncopé osupel, zelo presenečen sem

syncopē -ēs, f in syncopa -ae, f (tuj. συγκοπή)

1. skrčitev kakega zloga sredi besede (zaradi izpaha kakega glasu), izpust glasu (zloga) sredi besede, sínkopa: Char. (z obl. -ē), Macr. (z obl. -a).

2. nezavest, omedlevica, omotica: P. Veg. (z obl. -ē).

syndical, e, aux [sɛ̃dikal, ko] adjectif sindikalen; ki se tiče strokovnih organizacij, sindikatov

mouvement masculin syndical sindikalno gibanje
réunion féminin syndicale sindikalni sestanek
organisation féminin, union féminin syndicale sindikalna organizacija, zveza
délégués masculin pluriel syndicaux sindikalni delegati
leader masculin syndical sindikalni voditelj

syndiqué, e [sɛ̃dike] adjectif organiziran v sindikatu; masculin član sindikata; sindikalist

ouvriers masculin pluriel syndiqués delavci, včlanjeni v sindikatu
camarades syndiqués! tovariši sindikalisti!

synecdochē -ēs, f (tuj. συνεκδοχή) ret. in pesn. figura sinékdoha, zamenjava, povzemanje, preimenovanje, starejše povzemba = zamenjava besede ali skupine besed glede na količino; navadno del zamenjuje celoto (pars pro toto) ali (obratno) celota poimenuje del: Don., Serv., quod † aliquando pentiam magis de synecdoche dicam Q., quidam synecdochen vocant et cum id in contextu sermonis, quod tacetur, accipimus Q., est etiam huic tropo quaedam cum synecdoche vicinia Q., tropi sunt numero duodecim, metaphora catachresis metalepsis metonymia antonomasia synecdoche onomatopoeia periphrasis hyperbaton hyperbole allegoria homoeosis Char., synecdoche est dictio plus minusve pronuntians magis quam significans Char. Od tod adj. synecdochicus 3, adv. -ē (συνεκδοχικός, συνεκδοχικῶς) s sinekdoho povedan, po sinekdohi, sinekdohno: Hier.

synīzēsis -is, f (tuj. συνῑ́ζησις) sinicéza = zlitje, strnitev dveh samoglasnikov v en dvoglasnik; s tem se prepreči zev sredi besede ali na meji med dvema besedama (npr. de͡inde, ade͡o, Orphe͡i, anthac iz antehac): Serv., unde „dii“ et „diis“, cum pro monosyllabis ponuntur, per synizesin sunt accipienda sive magis per synaeresin e et i in unam syllabam Prisc.

synodal, e, aux [sinɔdal, do] adjectif sinodski

assemblée féminin synodale sinodska skupščina

synodicus 3, adv. -ē (tuj. συνοδικός) = synodālis sinódski, sinodálen, cerkvenozborski: Eccl.

synodontītis -tidis, f (tuj. συνοδοντῖτις) sinodontítida (sinodontitíd), dragulj, ki se baje najde v možganih ribe, imenovane synodūs: synodontitis e cerebro piscium est, qui synodontes vocantur Plin.

synodūs² -dontis, m (συνόδους) morska riba zobatec (čisto lat. dentex): et rutilus phager et fulvi synodontes et ex se concipiens channe O., synodontitis e cerebro piscium est, qui synodontes vocantur Plin.

synovial, e, aux [sinɔvjal, vjo] adjectif, anatomie ki vsebuje, izloča sklepno maz

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

systématisé, e [sistematize] adjectif ki oblikuje neki sistem

délire masculin systématisé delirij, v katerem so blodnjave ideje urejene

šablóna (-e) f

1. modello, forma, sagoma, stampo:
pleskarska šablona stampo, sagoma da imbianchino

2. pren. modello, forma, schema:
roman je pisan po šabloni il romanzo è scritto schematicamente

šála (-e) f

1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile

2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo

ščít (-a) m

1. voj. scudo; hist. (okrogli ščit rimskih legionarjev) clipeo:
kovinski, lesen ščit scudo metallico, ligneo
okrogel, ovalen ščit scudo tondo, ovale
kopje in ščit lancia e scudo
pren. nositi koga na ščitu portare qcn. sugli scudi
teh. toplotni ščit scudo termico
varilni ščit casco per saldatura

2. (grbovni ščit) scudo

3. (ščitnik na čepici) visiera; (na puškinem kopitu) calciolo; (na meču, sablji) guardamano; (rokavni ščit) soprammano

4. (tabla) targa

5. geol. crosta continentale

6. zool. scudo

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šelè adv.

1. (ne prej) appena, solo

2. (komaj) appena:
star šele deset let di dieci anni appena

3. kaj šele (za poudarjanje) figurarsi:
kaj šele njegov brat figurarsi suo fratello
zdaj šele appena adesso

4. šele ko appena che, appena quando, non appena, solo dopo che:
šele ko se je zmračilo appena si fece buio
to bomo šele videli questo è ancora da vedere; se son rose fioriranno!

šépati (-am) imperf.

1. zoppicare, claudicare

2. pren. zoppicare, arrancare; essere zoppicanti:
gospodarstvo šepa l'economia ristagna, segna il passo
tvoja nemščina šepa il tuo tedesco è zoppicante

šést (šêstih) numer. sei:
dvakrat tri je šest due per tre fa sei
ura je šest sono le sei
vožnja je trajala šest ur il viaggio è durato sei ore
avtobusna proga šest la linea automobilistica 6
dopolniti šest križev compiere sessant'anni
rel. šest resnic le sei verità