Franja

ἐπ-οιμώζω [aor. ἐπῴμωξα] tarnam, vzdihujem pri čem, nad čim τινί.

ἐπ-όμνῡμι, ἐπ-ομνύω [fut. ἐπομοῦμαι, aor. ἐπώμοσα tudi v tmezi] 1. act. a) prisegam na kaj, pri čem, τὴν φιλίαν pri svojem prijateljstvu, ἥλιον pri solncu, ἐπίορκον krivo prisegam, θεούς pri bogovih, rotim se pri bogovih, s prisego zatrjujem; b) povrhu še prisegam ὅτι. 2. med. ugotavljam pod prisego, zaklinjam se pri ἐπί, κατά τινος, τινά.

Ἐρασῑνίδης, ου, ὁ zmagovalec pri Arginuzah.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἐρείδω ep. ion. [Et. lat. ridica, štirioglat kol. – Obl. impf. ἤρειδον, fut. ἐρείσω, aor. ἤρεισα in ἠρείσατο, pf. ἐρήρεισμαι, aor. pass. ἠρείσθην; ep. aor. ἔρεισα, ἐρείσατο, pf. pass. 3 pl. ἐρηρέδαται, plpf. 3 sg. ἠρήρειστο, 3 pl. ἐρηρέδατο]. I. act. 1. trans. a) upiram, podpiram, opiram, pri-, naslanjam τί τινι (τινος), πρός τι, ἐπί τινος, ἐπί τινι, δόρυ πρὸς τεῖχος, ἀσπίδα ἐπὶ πύργῳ; ἀλλήλοισιν polagam enega na drugega (Od. 22, 450); b) rinem, potiskam, porivam τὰ ἰσχία πρὸς τὴν γῆν, nadlegujem, stiskam τινὰ βελέεσσι, ἀσπὶς ἀσπίδα ἔρειδε ščit se je držal ščita, ἤρεισε πλευραῖς μέσσον ἔγχος porinila, zabodla je meč v prsi. 2. intr. a) opiram se, naslanjam se, napadem, pridrevim; b) nabodem se, nataknem se NT. II. pass. 1. naslonijo, uprejo, pritrdijo me, θρόνοι περὶ τοῖχος ἐρηρέδατο so bili krog in krog na zid naslonjeni, ἐρεισθεὶς ἐπὶ μελίης naslonjen, oprt na, γούνασιν na kolenih sloneč (ležeč), οὔδει ἐρείσθη podrl ga je na zemljo = padel je na zemljo, οὔδει χαῖται ἐρηρέδαται grive so padle = so ležale na tleh, λᾶε ἐρηρέδαται δύο dva kamna sta vložena, vkopana. 2. zadiram se, prederem, ἔγχος διὰ θώρηκος ἠρήρειστο je prodrl skozi oklep. III. med. 1. opiram se, naslanjam se, trdno stojim na čem, podpiram se ἐπί τινος, σκήπτρῳ, ἔγχει, χειρὶ γαίης z roko na zemljo. 2. upiram se, borim se (Il. 23. 735).

ἐρῆμος, at. ἔρημος 3 in 2 [Et. lat. rarus, slov. redek, strsl. oriti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) τὰ ἐρῆμα, ἡ ἐρήμη (sc. χώρα) in ἔρημος puščava NT, σταθμός pot, pohod po pustinji; z gen. ἔρημός τινος brez česa; b) ἡ ἐρήμη (sc. δίκη) pravda, pri kateri ena stranka ni navzoča; ἐρήμην κατηγορῶ zatožim odsotnega, ἐρήμην ὀφλισκάνω obsodijo me v odsotnosti, ἔρημον ἐάω τὸν ἀγῶνα ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči τινός, zapuščen πρὸς φίλων.

ἕρμα¹, ατος, τό [Et. iz σϝερμα, nem. schwer (stvn. swāri), lat serius (prv. pom. težak)] težina, obtežilo, balast (pri ladji).

ἑρμῑ́ς, ῖνος, ὁ (ἕρμα) ep. podpora, noga pri postelji.

ἑτοῖμος, at. tudi ἕτοιμος 2 in 3 1. kar se je izvršilo, (u)resničen, izpolnjen, gotov, ταῦτα ἑτοῖμα τετεύχαται to se je zares zgodilo. 2. kar je pri rokah, pripravljen, priročen, na ponudbo; a) pripravljen, voljan, rad; b) lahek, mogoč, izpeljiv, izvršljiv μῆτις, ἐν ἑτοίμῳ ἔχω pripravljen sem, ἕτοιμόν ἐστι lahko je, ἐξ ἑτοίμου ἐστίν mogoče je, ἐξ ἑτοίμου, ὡς ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, zelo hitro. – adv. ἑτοίμως rad, lahko, hitro, ἑτοίμως ἔχω sem pripravljen NT.

εὐ-διάβολος 2 (δια-βάλλω) ki se lahko obrekuje, krivo (napačno) tolmači, πρός τινα pri kom.

εὐεργεσία, ἡ, ion. -ίη (εὐ-εργέτης) 1. plemenito ravnanje, dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, dobrodelnost, εὐεργεσίαν κατατίθεμαι εἴς τινα izkažem komu uslugo, ἀπὸ τοῦδε pri tej priliki, εὐεργεσία εἰς ἀεὶ ἀνάγραπτος κείσεται spomin na tvojo zaslugo bo ostal neizbrisen. 2. častni naslov εὐεργέτης.

εὐθύ-ωρον adv. (ὤρα, ὁράω) ravnim potom, naravnost naprej, pri tej priči, takoj.

εὔ-λοχος 2 (λόχος) ki pomaga pri porodu, pomočnica Ἄρτεμις.

εὐνάζω, εὐνάω (εὐνή) ep. poet. [aor. pass. ηὐνάσθην in ηὐνήθην] 1. act. polagam, storim, da se kdo uleže, spravim v zasedo, uspavam, zazibljem (v spanje), pomirim, ublažim πόθον. 2. pass. in med. uležem se (na posteljo), počivam, gnezdim, spim κακόν, ležim, παρά τινι pri kom; γάμοις omožim (oženim) se; pren. pomirim se, poležem se (o vetru).

εὔ-ογκος 2 (pri)ročen, pripraven (ki se lahko nosi).

εὐπέτεια, ἡ, ion. -είη lehkota (pri dobivanju), obilica τινός.

ἐφεδρεύω sedim na (pri) čem, ležim v zasedi, prežim na kaj τοῖς ἀγαθοῖς.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

ἔφ-ημαι dep. ep. sedim pri (na) čem τινί, πόντου θινός na obrežju morja.

Ἐφιάλτης, ου, ὁ, ion. Ἐπιάλτης 1. Aloejev sin, Otov brat, gigant. 2. Melijec, ki je izdal Grke pri Termopilah.