Franja

re-periō -īre, repperī (nam. *re-p(e)-perī), redko reperī, repertum (re in parere)

1. (s poudarjenim pomenom predpone re) zopet (ponovno, znova, spet) spraviti (spravljati) na dan, najti (najdevati, nahajati), odkri(va)ti: Pl., O., H., Iust. idr., parentes suos Ter., repertae sunt tabulae C., quod cuique rimanti repertum V., oratio post mortem eius reperta est N. je prišel na dan, mortui sunt reperti Ci.

2. metaf. (z zabrisanim pomenom predpone re)
a) najti, izslediti, zaslediti, izvedeti, poizvedeti, odkriti, ugotoviti, dognati, (u)videti, zaznati: causas duas Ci., verum Ter., nihil percontationibus reperire C. izvedeti, repertus est numerus C. naštelo se je; z dvojnim acc.: Vell., aliquem fidelem reperire amatorem Pl.; v pass. z dvojnim nom. izkazati (izkazovati) se, (po)kazati se, videti: Stoici … inopes reperiantur Ci., Camisares manu fortis et bello strenuus erat repertus N., improbissimus reperiabare Ci. kazalo je, da … ; z ACI (v zgodovini, slovstvu) najti (nahajati, najdevati) poročano (sporočeno, poročilo) o čem: sic apud Athenienses fuisse reperio N., quem Tarentum venisse … reperio L.; v pass. z NCI: in eas Italiae partes Pythagoras venisse reperitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: neque reperire poterat, quanta esset C., quibus (sc. armis) quemadmodum salutariter uterentur, non reperiebam Ci.
b) najti, dobi(va)ti, pridobi(va)ti (si), doseči (dosegati): reperire rem et gloriam Ter., sibi salutem C., nomen Pl., Ci.
c) kaj novega iznajti (iznajdevati), izmisliti (izmišljati, izmišljevati), izumiti (izumljati, izumevati), odkri(va)ti: aliquid callidi consilii Pl., causam Ter., litterae posteritatis causā repertae sunt Ci., celeriter, quae opus erant, reperiebat N., dolos V., disciplinam C., viam, quā … Ci.; z inf.: Plin. Subst. pt. pf. repertum -ī, n iznajdba, izum: Lucr.

Opomba: Star. obl.: fut. I. reperibit Caecil. fr., reperibitur Pomp. fr., Pl.; inf. reperirier Pl., Lucr.

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

replika samostalnik
1. (odziv) ▸ replika, viszonválaszSledile so razprave in replike, v katerih so prevladovali dvomi o upravičenosti županovega predloga. ▸ Következtek a viták és a viszonválaszok, melyekben a polgármester javaslatának jogosságával szembeni kétségek domináltak.

2. (kopija predmeta) ▸ replika, másolatAmeriška tajna služba je zaprosila za osem milijonov dolarjev za izdelavo replike Bele hiše, ki bi služila za urjenje agentov. ▸ Az amerikai titkosszolgálat nyolcmillió dollárt kért a Fehér Ház másolatának megépítésére az ügynökök kiképzéséhez.
Tako kakor pri izvirnikih je tudi pri replikah ključnega pomena ustrezna hramba. ▸ Akárcsak az eredetieknél, a replikáknál is kulcsfontosságú jelentőségű a megfelelő tárolás.

3. kinematografija, gledališče (del dialoga) ▸ párbeszéd, dialógus
Dylan Thomas v tej predstavi ne dobi besede - njegov lik nima nobene replike. ▸ Dylan Thomas ebben az előadásban nem jut szóhoz – az alakjának nincs szövege.
Kot avtor želim okrog svojega filma zbrati najboljše igralce, ne glede na to, ali imajo eno samo repliko, en sam prizor. ▸ Szerzőként a legjobb színészeket szeretném összegyűjteni a filmemhez, függetlenül attól, hogy csak egyetlen párbeszédben, egyetlen jelenetben vesznek-e részt.

4. pravo (odgovor) ▸ viszontválaszZ repliko obrambe na argumente tožilstva so se danes končale zaključne besede v procesu. ▸ A védelemnek a vád bizonyítékaira adott viszontválasza zárta a mai tárgyalás perbeszédeit.

5. (posnemanje aktivnosti) ▸ másolat, utánzás, imitáció
Sejem naj bi bil replika onih iz zgodnjega 20. stoletja. ▸ A vásárt a 20. század eleji vásárok másolatának szánják.
Njihov sistem je replika angleške parlamentarne kraljevine. ▸ Rendszerük az angol parlamentáris királyság másolata.

re-pluō -ere (re in pluere) navzdol (nazaj, znova) dežiti (deževati): quis enim ferat hominem de siphonibus dicentem „caelo repluunt“ et de sparsionibus „odoratos imbres“ Musa ap. Sen. rh. (o gasilskih brizgalnah).

rēpō -ere, rēpsi (etim. ne povsem dokazljiva beseda; prim. lit. replióti lesti)

1. lesti, laziti, plaziti se: quā unus homo vise poterat repere N., inter saxa repentes cochleae S., genibus per viam repens Sen. ph., formica repens Plin.

2. metaf.: Enn., Pac., Arn. idr., aqua repit Col. leze = počasi (leno) teče, milia tria repimus H. smo lezli (= počasi potovali), nebula ac nubes paulatim repit Lucr., sacer ignis repit per artus Lucr., sermones repentes per humum H. (o nizkem, preprostem slogu).

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

report² [ripɔ́:t] prehodni glagol
poročati, sporočiti, naznaniti, javiti; prijaviti (to pri, for zaradi)
tožiti; raportirati; opisati, prikazati, predstaviti; protokolirati; pripovedovati
neprehodni glagol
napraviti, predložili poročilo (on o)
reportažo; reportirati (on, upon o)
prijaviti se, javiti se na raport; delati kot poročevalec (za časopis)

to report oneself javiti se, predstaviti se
I reported him prijavil sem ga; tožil sem ga
he is reported as saying... pravijo, da je on rekel (izjavil)
he is reported to be very ill o njem se govori, da je zelo bolan
he reports for the "Times" on je poročevalec za (časopis) "Times"
he is well reported of on uživa dober sloves
it is reported that... govori se, da...
all damages are to be reported vso škodo je treba prijaviti
a hostile party was reported on the other bank javili so skupino sovražnikov na drugem bregu
to report for duty javiti se na dolžnost
to move to report progress prekiniti debato (v parlamentu)
to report progress to s.o. poročati komu o stanju (neke) stvari

reportažni fotograf stalna zveza
(o poročanju s fotografijami) ▸ riportfotós

reporter [ripɔ́:tə] samostalnik
(časnikarski, radijski, televizorski) poročevalec, zlasti novičar; reporter, časnikar, novinar; zapisnikar, stenografist (v parlamentu)

reporters' gallery galerija za časnikarje, reporterje (v parlamentu)
police reporter ameriško reporter, ki piše o sodnih primerih

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

reprehēnsiō (reprēnsiō) -ōnis, f (reprehendere) (za)ustavljanje, zadrževanje; od tod pren.

1. (za)ustavljanje, prenehanje, zadržanje, zadržek: (o govorniku) sine reprehensione Ci. brez spotike.

2. svarjenje, svarilo, svaritev, graja(nje), karanje, opomin(janje), oštevanje, ukor, spodbijanje (izpodbijanje), ugovor, ugovarjanje, pobijanje, odvrnitev, gadba: abs.: T., Plin. idr., in illo reprehensio nulla esse potuit Ci., reprehensione dignus Q., reprehensionem non capere Q. ne moči biti grajan; s subjektnim gen.: cuius reprehensio me vehementer movet Ci., doctorum reprehensionem vereri Ci.; z objektnim gen.: reprehensio culpae, vitae Ci.; meton. hiba, napaka, pomanjkljivost: ut ipsa eius reprehensio laude aliquā non indigna sit Q.

3. kot ret. t.t. ovržba, ovrženje: Ci.

represivnost samostalnik
ponavadi v političnem kontekstu (o družbenem stanju) ▸ elnyomás, megtorlás, represszivitás

re-primō -ere -pressī -pressum (re in premere)

1. nazaj potisniti (potiskati), zadržati (zadrževati), (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), odbi(ja)ti: Pl., Stat., Suet., Fl. idr., represso et remoto Lucretio C. Marius Gallorum copias repressit Ci., Murena regem repressum … oppressum reliquit Ci., vix odium suum homines ab eius corpore represserunt Ci., currentia vina repressit V. jim ni dal več teči (po (v) potokih), reprimere lacum Albanum Ci., reprimentia medicamenta Cels., reprimere (o zdravilih) procidentes vulvas Plin. ali alvum Cels. ali sudorem Plin., reprimere dextram (v spravo podano) V., reprimere retro pedem V. zaustavljati korake, reprimere cursum, fugam C.; refl. se reprimere vzdrž(ev)ati se: Ter., Plin. iun. idr., a presenti supplicio tuo continuit populus Romanus se et repressit Ci.; med.: vix reprimor (= me reprimo), quin … Pl.

2. metaf. odbi(ja)ti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), (po)miriti (pomirjati), omejiti (omejevati), v kali zatreti (zatirati): Ter., Iust. idr., Catilinae conatum repressi Ci., fletum Ci., gemitum O., cum intellegeret reprimi concitatam multitudinem non posse N. se ne da pomiriti, je ni mogoče pomiriti, impetum Ci. odbi(ja)ti, luxuriam N. omejiti (omejevati), iram O., iracundiam T., Pac. ap. P. F., regios spiritūs N. zatreti objestnost. Od tod adv. pt. pf. repressē, toda le v komp. (repussius) vzdržno, omejeno, previdno, oprezno, pazljivo: peccare Gell., agere Amm.

re-probus 3 (re in probus) izvržen, zavržen, nepristen, nepravi, slab, potvorjen, ponarejen, o denarju razvrednoten, razveljavljen, ničvreden: pecunia, nummi Ulp. (Dig.), argentum Vulg., quidquid vero vile et reprobum fuit, hoc demoliti sunt Vulg., reprobus sensus Vulg.; o osebah: Vulg.

reproof [riprú:f] samostalnik
ukor, graja, očitek, opomin

he spoke in reproof of idleness z grajalnimi besedami je govoril o lenobi

rēptātus -ūs, m (rēptāre) (p)lazenje, lezenje; o polžih: Tert.; pren. o rastl.: vineamque faciunt aliae improbo reptatu pampinorumque per inania omnia discursu atria media complentes Plin.

republikanski pridevnik
1. (o republikancih v ZDA) ▸ republikánusNjeni starši so aktivni člani lokalne republikanske politične stranke. ▸ A szülei aktív tagjai a helyi republikánus politikai pártnak.

2. (o republikancih in republiki) ▸ köztársasági

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi

re-pudiō -āre -āvī -ātum (prim. pudēre)

1. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, zavreči (zametati, zametavati, zametovati), prezreti (prezirati) (naspr. assumere, accipere, recipere): pecuniam a Philippo rege missam N., consilium Ter., neque suam (sc. Ariovisti) neque populi Romani gratiam repudiaturum C., repudiare vota et preces Ci., pacem Ci., L., iracundia omnibus in rebus repudianda est Ci., consilium senatus a re publicā Ci. državi odtegniti.

2. occ.
a) kako dediščino, volilo odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti,: Icti.
b) (o zaročencih, poročencih) zavreči (zametati, zametavati, zametovati), dati (dajati) slovo, ločiti (ločevati) se od koga: repudiatus repetor Ter., uxorem Suet., sponsum, sponsam Suet.