Franja

osméšiti to ridicule; to hold up to ridicule; to treat with ridicule; to poke fun at, to make fun of, to make a fool of

osméšiti se to make oneself ridiculous, to make an ass of oneself, to make a fool of oneself
ne osmeši se! don't go and make a fool of yourself!
zelo pošteno se osméšiti to make a complete prize ass of oneself

osnóva base ženski spol , élément moški spol (de base) ; (tkalstvo) chaîne ženski spol ; figurativno fondement moški spol , principe moški spol

brez osnove sans fondement
na osnovi sur la base de, en partant de, en vertu de
na tej osnovi à ce titre
na osnovi enakopravnosti sur un pied d'égalité, à titres égaux
na kakšni osnovi? à quel titre?
osnove marksizma les principes moški spol množine du marxisme
osnove matematike éléments moški spol množine de mathématiques
trditev nima osnove cette affirmation ženski spol est dénuée de tout fondement
določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja flxer les prix sur la base de l'offre et de la demande
ne imeti trdne osnove pécher par la base
postaviti osnovo jeter (ali poser) les fondements

osprédje foreground, forefront; fore; front

biti v osprédju politične dejavnosti to be prominently active in politics, to be in the forefront of political activity
on je rad v osprédju (figurativno) he is fond of the limelight
v osprédje se postaviti (siliti, riniti) to put oneself forward
stopiti v osprédje to come to the fore (ali to the front), to stand out
ne siliti v osprédje (figurativno) to take a back seat, to stay (ali keep) in the background, to keep a low profile

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ostare v. intr. (pres. ōsto) pisarn. biti na poti, ovirati:
nulla osta alla nomina del nuovo direttore nič ne ovira imenovanja novega direktorja

osta|ti (-nem) ostajati

1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben

2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)

3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur

ostáti (bivati) to stay, to remain

ostáti zunaj to stay out; (vztrajati) to persist in, to stick to, to abide by, to keep to; (preostati) to be left over
ostáti doma to stay at home
ostáti v postelji to stay in bed, to keep to one's bed
ostáti pri predmetu to keep to the point
ostáti miren, hladnokrven to keep cool; to keep one's temper
ostani, kjer si! keep still!, stay where you are!
ostalo bo toplo it wilI stay warm
ostáti zdrav to remain healthy
to ostane med nama (figurativno) this is a word in your ear, I tell you this in strict confidence, this is quite between ourselves, this is strickly confidental
vse ostane pri starem no change will be made, everything will be as before
kje smo ostali zadnji teden? (v šoli) where did we leave off last week?
ostanem pri svojem mnenju I stick to my opinion
ostane pri tem! we will leave it at that!
nič drugega mi ne (pre)ostane... I have no choice but..., there's nothing for it but..., I have no alternative, it's a case of Hobson's choice
nič drugega (nam) ne ostane, kot da... there is nothing for it, but to...
ostanite pri telefonu! hold the line, please!

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

ostáti quedar(se) ; (preostati) sobrar, quedar, restar

ostati doma quedarse en casa
ostati miren quedarse guieto, conservar la calma
ostati dolžan quedar debiendo
nič ne ostati dolžan no quedar a deber nada
ostati neplačan quedar por pagar
ostati nekaznovan quedar impune
ostati isti seguir siendo el mísmo
ostati pri čem insistir en, persistir en (a/c)
naj ostane pri tem! ¡quede esto aquí!
ostati pri krmilu (fig, pol) seguir en el poder
ostati brez posledic no tener consecuencias
ostati pri stvari atenerse al (ali no desviarse del) asunto
ostati zvest seguir fiel
ostati pri življenju quedar con vida
kje smo ostali? ¿dónde habíamos quedado?
ostanemo (sedaj smo) kvit quedamos iguales
ostati zadaj quedar atrás
ostanite pri aparatu (pri telefonu)! ¡no se retire, por favor!
ostajamo s spoštovanjem (konec pisma) quedamos de ustedes af. mos y s. s.
tako ne bo ostalo las cosas no han de quedar así (ali ahí)
to ostane med nami esto queda entre nostros
vse ostane pri starem todo queda (ali sigue) como antes
2 od 7 ostane 5 siete menos dos son cinco

òstaviti -īm
I.
1. pustiti: ostavi ga, neka govori
2. zapustiti: ostavio je dvoje djece i ženu; ostavila ga duša umrl je; ostavi ga san ne more zaspati; ostavimo to pustimo to, ne govorimo več o tem
3. opustiti: ostaviti naviku, običaj
4. prepustiti: ostavi to meni
5. spraviti, shraniti: ostaviti prtljag kod garderobera, u garderobi
6. voj. ostav'! nazaj, v prejšnje stanje!
II. ostaviti se
1. zapustiti se
2. opustiti: ostaviti se pića i pušenja pustiti pijačo in kajenje; ostaviti se pera nehati pisati

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

osteria f gostilna, krčma:
gioco delle osterie igre človek ne jezi se
osteria! arduš!

ȍsuda ž obsodba: osuda na robiju, na smrt, na globu; osuda iz ogluhe obsodba v odsotnosti; uvjetna = uslovna osuda pogojna obsodba; oslobadajuća osuda oprostilna obsodba, sodba; za -u je ne more se sprejeti, odobriti; donijeti -u izreči sodbo

osúmiti hacer sospechoso a alg; hacer recaer sospechas sobre alg; sospechar de alg

nikogar ne osumiti no sospechar de nadie

osúplost ahurissement moški spol , ébahissement moški spol , abasourdissement moški spol , surprise ženski spol , stupéfaction ženski spol , stupeur ženski spol , épatement moški spol , cffarement moški spol , étonnement moški spol , consternation ženski spol

onemel je od osupnosti ob sporočilu te slabe novice il est resté muet de stupeur (ali de consternation) à l'annonce de cette mauvaise nouvelle
njegovo (njeno) osuplost je bilo mol razbrati z obraza son ébahissement (ali sa surprise, sa stupéfaction) se lisait sur son visage
ne kazati osupnosti ne pas manifester d'étonnement (ali de surprise)

ošpice samostalnik
(nalezljiva bolezen) ▸ kanyaróKo je bila stara leto in pol, je prebolela ošpice in od takrat ne sliši. ▸ Amikor egy és fél éves volt, kanyarós lett, azóta nem hall.

ōtior -ārī -ātus sum (ōtium) privoščiti si počitek (oddih, mir, prosti čas), počivati, prost (brezdelen, brez dela) biti, praznovati, preda(ja)ti se brezdelju, čas prodajati, lenariti (ne v slabem pomenu), lenobo pasti: cum se Syracusas otiandi, non negotiandi causā contulisset Ci., domesticus otior H. doma pasem lenobo, Baiis remotis arbitris otiabar Symm.

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

otop|eti [é] (-im) stumpf werden; medicina abstumpfen
tehnika ki ne otopi dauerscharf

otrésati òtrēsām
I.
1. otresati: otresati koplje, prašinu, snijeg s cipela, s odijela
2. otresati ruke umikati se, umakniti se: ja od tebe već otresam ruke ne maram več zate
II. otresati se
1. otresati se: siromaha se svatko otresa
2. stresati jezo na koga: otresati se na koga