Franja

quintidi [kɥɛ̃tidi] masculin peti dan dekade v republikanskem koledarju (1793)

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

quinze-vingts [kɛ̃zvɛ̃] masculin slep oskrbovanec v zavodu za slepe Quinze-Vingts v Parizu

quiragra ženski spol protin v roki

Quirinal [kwírinəl] samostalnik
Kvirinal, griček v Rimu; kraljeva rezidenca na Kvirinalu
figurativno italijanska vlada

quirītatus -ūs, m (quirītāre 1.) vrešč, vrišč, klic na pomoč (na pomagaj), klic v sili, krik (vpitje) iz strahu, tesnobni krik, vekanje: audires ululatus feminarum, infantum quiritatūs, clamores virorum Plin. iun., vidi eodem habitu et quiritatu praetorium virum Perpennam saevitiam tuam execrantem Val. Max., quarum lamentabiles quiritatus trepidae civitatis aures receperunt Val. Max.

quirlständig v vretencih

quizzee [kwizí:] samostalnik
pogovorno kdor sodeluje v kvizu

quod [kwɔd]

1. samostalnik
britanska angleščina, sleng luknja, ječa

2. prehodni glagol
zapreti v ječo

quon-dam, adv. (iz *quom-dam kakor quī-dam iz qui + dam; prim. lat. dē, osk. pún, pon, umbr. ponne iz *pom-de)

1. (klas. se nanaša le na preteklost, večinoma v nasprotju z nunc) nekdaj, nekoč, (po)prej, v prejšnjih (nekdanjih) časih, svoje dni, njega dni, davno, zdavna(j): Pl., O., C., Cu., Suet. idr., honores quondam rari, nunc effusi N., omnia, quae sunt conclusa nunc artibus, dissipata quondam fuerunt Ci., populus Romanus, qui quondam lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborat Ci., ut quondam Marsaeus H.; v zvezi z olim: olim isti fuit generi quondam quaestus Ter.; od tod atrib. (po gr. οἱ τότε ἄνϑρωποι) nekdanji, bivši, rajni: Cyrus quondam rex Cu., Iust.

2. včasi(h), kdaj (pa kdaj): quondam cithara tacentem suscitat Musam H., sanguinis nonnumquam, interdum terrae, quondam lactis imber effluxit Ci. nekaterikrat … semtertja … včasih; poseb. v primerah: sic quondam, ut quondam, ceu quondam: O., V., H., Lucr.

3. (o prihodnosti) nekoč, enkrat, nekdaj, njega (svoje) dni: Tib. idr., hic tamen ad melius poterit transcurrere quondam H., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V.

4. (nam. nuper) nedavno (tega), nedolgo (od) tega, pred nedavnim, pred kratkim: cui quondam tellus clausa est O., res epulis quondam, nunc bello et caedibus aptae O.

quōrsus ali quōrsum, adv. (ixpt. = quō vorsus = quō versus (quo versum))

1. (krajevno) na katero stran?, kam?, kod?: nescio … quorsum eam Ter., quaerit, quorsus … in praedam superne sese ruat Ap.; klas. le metaf. kam?: neodvisno: quorsum haec spectat (meri) oratio? Ci., quorsus haec quaestio pertinet? Sen. ph.; elipt.: quorsus haec (sc. pertinent)? Ci.; odvisno: Ter. idr., tenes, quorsum haec tendant (meri)? Pl., non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant … ? H., quorsum recidat responsum tuum (kako da se bo glasil tvoj odgovor, kakšen da bo tvoj odgovor), non laboro Ci.

2. čemu? = v kakšen namen?, s kakšnim namenom?: quorsum igitur haec disputo? Ci., quorsum est opus? H.; elipt.: quorsus haec? Ci., quorsus, inquam, istuc? Ci., quorsum? H. čemu?, zakaj? — Stlat. soobl. quōssum: Pl.

quote² [kwóut] prehodni glagol
citirati, navesti, navajati (from iz)
sklicevati se na kaj
ekonomija navesti ceno, določiti (v ponudbi); (borza) notirati (at)
ameriško dati v narekovaj

at the price quoted po navedeni ceni
to be quoted at (ali with) notirati s, z

quotizzare v. tr. (pres. quotizzo)

1. razdeliti v kvote, deleže, dele; določiti kvoto

2. parcelirati:
quotizzare un terreno parcelirati zemljišče

R, r [a:] množina rs, r's [a:z]

1. samostalnik
(črka) R, r; predmet v obliki črke R

a capital (large) R veliki R
a little (small) r mali r
the R months meseci, ki v svojem imenu vsebujejo črko r (april september)
the three Rs trije predmeti osnovnega izobraževanja: branje, pisanje in računanje (reading, writing & arithmetic)

2. pridevnik
ki ima obliko črke R

r s neskl. triindvajseta črka latinične abecede, dvajseta cirilske ter devetnajsta glagolske azbuke, v geometriji r kratica za polmer, r. kratica za razred, R kratica v fiziki za Reaumur, v poštni službi za priporočene pošiljke (Recommandé); napiši malo r, napiši veliko R

rabat [raba] masculin

1. široka kravata iz belega, črnega ali modrega blaga, ki se stavi vrh prsi in ki jo nosijo visoki upravni uradniki, odvetniki, univerzitetni profesorji in duhovniki v svečani obleki

2. zavih pri žepu

3. lov z gonjači, gonja

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

rabibocher [-bɔše] verbe transitif, familier spraviti v red, zakrpati; figuré pomiriti, spraviti (skregane osebe)

se rabibocher spraviti se, poravnati se
on a eu du mal à rabibocher les deux époux s težavo so pripravili oba zakonca do sprave, do pomirjenja

rabougri, e [-bugri] adjectif zakrnel, zaostal v rasti, kržljav

enfant masculin rabougri slaboten, nebogljen, pohabljen, rahitičen otrok

rabougrir [-grir] verbe transitif zadržati v rasti; pohabiti, pokvečiti; verbe intransitif

se rabougrir ne uspevati, zakrniti, zgrbančiti se (od starosti)