Franja

δια-σῴζω 1. act. a) ohranim, čuvam, obvarujem, rešim, ohranim pri življenju, ozdravim; πίστιν ostanem zvest; b) ohranim (dobro) v spominu, pomnim. 2. pass. rešim se, εἴς τι kam; prebolim bolezen, ozdravim, srečno uidem πρός τινα τόπον. 3. med. a) obdržim si kaj, ohranim si kaj, rešim si kaj; b) = act.

διατριβή, ἡ trenje, potrata 1. potrata, izguba časa, odlašanje, zamuda διατριβὴ ἔσται ἀμφὶ ταῦτα zato bo treba dosti časa, ἔργα διατριβὴν ἔχοντα dela, ki potrebujejo dosti časa. 2. prebivanje, pomudek, διατριβὴν ποιοῦμαι περί τι porabim čas za kaj, mudim se pri čem. 3. kratek čas, zabava, učenje, opravek, razgovor, pouk, občevanje, šola.

Δίδυμα, τά kraj pri Miletu z Apolonovim svetiščem.

Δῑ́η, ἡ majhen otok pri Kreti.

δι-οίχομαι [gl. οἴχομαι; ion. pf. 3 pl. διοίχηνται] 1. potekam, potekel sem; αἱ ἡμέραι ὑμῖν τοῦ ἀριθμοῦ določeno število dni. 2. bližam se koncu, na koncu sem, ločim se; λιπὼν διοίχεται pri ločitvi (ločivši se) je zapustil, ὁ λόγος διοίχεται govor je končan; σῶμα razpade.

Δίρκη, ἡ 1. Ahelojeva hči (vila). 2. po njej se je imenoval studenec pri Tebah; adi. Διρκαῖος 3 tebanski.

δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.

δυσιερέω (ἱερά) nesrečno žrtvujem, dobivam pri darovanju neugodna znamenja.

δυσπραξία, ἡ (δύσ-πρακτος) nezgoda, nesreča (pri kakem podjetju).

δύσ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. nesrečen pri otrocih (radi otrok), παιδουργία roditeljica nesrečnih otrok.

δωροφορέω (δωρο-φόρος) pri-, donašam darove, τινί τι darujem komu kaj.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

ἐγ-γηράσκω [fut. ἐγγηράσομαι] postaram se, ostarim pri (v) čem τινί.

ἐγ-καρτερέω obvladam se; τί vztrajam pri čem, τινί ostanem pri čem, držim se česa.

ἐγ-καταγηράσκω, τινί postajam pri čem star, staram se pri čem.

ἐγ-καταλείπω ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem τὶ (ἔν) τινι; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).

ἐγ-κλείω, at. -κλῄω, ion. -κληίω 1. zapiram, zaklepam τινί, ἑρκέων ἐγκεκλημένος v okopih zajet; γλῶσσαν imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.

ἔθος, ους, τό navada, običaj, šega, ἐν ἔθει ἐστί τινι običajno je pri kom.

εἰλαπιναστής, ὁ ep. gost, tovariš pri obedu.

εἰρήν, ένος, ὁ gl. ἰρήν (pri Spartancih mladenič dvajsetih let).