Franja

riboloven pridevnik
(o ribolovu) ▸ halász-, halászati, horgász-, horgászatiRibiči uporabljajo pri ribolovu vedno več različnih ribolovnih tehnik. ▸ A horgászok egyre többféle horgászati technikát alkalmaznak.
Bližajo se zadnje regate, zadnja potovanja in konec ribolovne sezone. ▸ Közelednek az utolsó regatták, az utolsó utazások és a halászati idény vége.
Povezane iztočnice: ribolovna dovolilnica, ribolovna cona, ribolovni turizem

ribolovna cona stalna zveza
(o območju) ▸ halászati övezet, halászati zóna

ricinusov pridevnik
(o rastlini) ▸ ricinusPovezane iztočnice: ricinusovo olje

rictus -ūs, m (ringī) odpiranje ust, odprta usta (poseb. pri smejanju), zijalo: Varr. fr. ap. Non., Q., latus rictus O., toto rictu hiavit Ap., risu diducere rictum H., sint modici rictūs O. usta naj se zmerno odpirajo, ad cenae conspectum rictum diducere Iuv., ne hiatus modicus rictum distendat Q.; o živalih (tudi pl.) (zevajoče) žrelo: Ca., rictus Cerberei O. zevajoče žrelo, lato rictu O., serpentis O.; o levinji: O.; o žabi: O.; metaf. odprtina oči: Lucan., Sen. tr.

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

rīdeō -ēre, rīsī, rīsum (prim. skr. vrīḍyati, vrīḍyatē v zadregi je, sramuje se)

I. intr.

1. smejati se: Pl., Ter., Petr. idr., ridere convivae, cachinnare ipse Apronius Ci., ut ridentibus arrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., ridentem (smejoč, šaleč se) dicere verum quid vetat? H., ridere γέλωτα σαρδάνιον Ci. ep. v svojo škodo, na svojo škodo; pass. impers.: ridetur H. smejejo se, smeh nastane; occ.
a) prijazno se (na)smejati, (na)smehljati se, nasméhniti se (nasmehováti se, nasmehávati se), nasmehlja(va)ti se, posmehljati se; abs.: vultu ridet Fortuna sereno O.; z dat.: cui non risere parentes V.; z ad in acc.: ridere ad patrem Cat.; z acc. neut. nam. adv.: Venus perfidum ridens H., ridere dulce Cat., blandum Petr.
b) zmagovalno (zmagovito, zmagoslavno, triumfalno) se smejati čemu: potentior muneribus aemuli risit H.

2. metaf. (o stvareh)
a) smejati se = biti veselega obraza (lica), kazati vesek obraz (veselo lice): omnia nunc rident V., ager ridet O., domus ridet argento H. se sveti, tempestas ridebat Lucr. vreme je bilo vedro.
b) smehljati se komu = ugajati komu, prijati komu: ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H. —

II. trans. smejati se, (po)rogati se komu, (o)smešiti koga, kaj, zasmehovati koga (kaj), posmehniti (posmehovati) se komu, na račun koga, šaliti se s kom (čim), šaliti se na račun koga: Tib., Pr., Sen. ph. idr., hunc Ter., Teucri risere natantem V., ille dolum ridens V., quis non rideat Fornacem deam? Lact., haec risum veni Caelius ap. Ci. ep., nemo enim illic vitia ridet T. se jim ne smeje = jih ne šteje za malo, haec ego non rideo Ci. tega ne govorim za šalo, tu mi ni do šale (smeha), ridere versūs Enni H., impudentiam hominum Ci.; pesn. z inf.: Stat.; pass.: Q., non sal, sed natura ridetur Ci., Pyrrhi ridetur largitas a consule Ci., Socrates ludens ab Alcibiade risus est Val. Max.; occ. prijazno se smehljati komu: neque me rident Pl. — Od tod adj. pt. fut. pass. rīdendus 3 smeha vreden, smešen, komičen: partes Petr., falsa ridendaque simulacra Aug.; subst. rīdenda -ōrum, n smešno, komično, smešne (komične) stvari: Aus.

Opomba: Rideor kot dep.: rideatur alios Petr.

ridicule [rídikju:l]

1. samostalnik
smešenje, posmeh, zasmehovanje, roganje, norčevanje; absurdnost; smešnost; smešna stvar ali oseba

in ridicule of v posmeh
to hold up to ridicule osmešiti koga, karikirati koga
to turn into ridicule, to treat with ridicule rogati se, (o)smešiti, posmehovati se

2. prehodni glagol
napraviti smešno; izpostaviti koga (za)smehu; zasmehovati; posmehovati se, rogati se, norčevati se iz

rife [ráif] povedkovnik pridevnik
zelo razširjen, pogosten, zelo poznan; splošen; številen; prevladujoč; poln, napolnjen (with z)

to be rife biti razširjen, vladati, prevladovati, razsajati (o kugi)
to grow (to wax) rife razširiti se, razpasti se, razmahniti se

riffa² f toskansko nasilnost, oblastnost:
di riffa s silo
o di riffa o di raffa za vsako ceno, zlepa ali zgrda

riflēttere

A) v. tr. (pres. riflētto)

1. fiz. odbijati, reflektirati

2. pren. odsevati

B) v. intr.
riflettere (su) premisliti, premišljevati; razmisliti, razmišljati (o):
agire senza riflettere delati lahkomiselno, nepremišljeno

C) ➞ riflēttersi v. rifl. (pres. mi riflētto)

1. odsevati, odbijati se

2. pren. zrcaliti se, reflektirati se

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rigō -āre -āvī -ātum

1.
a) kako tekočino kam napeljati (napeljevati, napeljavati), speljati (speljevati, speljavati): aquam per agros star izrek preročišča pri L., sanguinem per venas Plin.
b) pren.: hinc motus per membra rigantur Lucr., somnum per pectora Macr.

2.
a) (o)močiti (omakati), (na)močiti (namakati), (na)pojiti (napajati), zali(va)ti, (na)vlažiti, (o)škropiti, poškropiti: H., Col., Lucr. idr., lucum fons perenni aquā rigabat L., et quae rigat aequora Sarnus V., fluvius rigat campos Plin., quā Istrus Getas rigat Tib. valovi mimo Getov.
b) pesn. metaf. (o)rositi, porositi, (z)močiti, (o)vlažiti (ovlaževati), (na)vlažiti: ora lacrimis, fletibus V., O. idr. pesniki, Babylonica Lucr. poscati, caelum Lucr. napolnjevati (o svetlobi in toploti), natos vitali rore Ci. poet. napajati, dojiti; pren.: (sc. Calliope) lymphis a fonte petitis ora Philetaeā nostra rigavit aquā Pr., rigare ingenia omnium Corn.

riguus 3 (rigāre)

1. act. namakajoč, napajajoč: amnes V.; subst.
a) riguus -ī, m namakanje, napajanje, konkr. vodovod: Plin.
b) rigua -ōrum, n α) napeljevanje vode, namakanje: Plin. β) napojene (namočene, namakane) poljane: circa Babylonis rigua Plin.

2. pass. napojen, namočen, namakan (naspr. siccaneus): locus Col., hortus O., mons scatebris fontium riguus Plin., regio fontibus rigua Plin.; o rastl. = na močvirju (močvirnem terenu, močvirnem območju), na močvirnih tleh, na močvari) rastoč (naspr. siccanus): ulmus Plin.

rȉječ ž, mest. u rijèči (ijek.), rêč ž, mest. u réči (ek.)
1. beseda: časna, poštena riječ; to su prazne -i; donosimo i stare, neobične dijalekatske, provincijalne -i; držati, prekršiti, podijeliti; zamoliti za riječ; imati, voditi glavnu riječ; krilata riječ krilatica; na riječima biti dobar v besedah biti dober; o tome ne može biti ni -i; to je moja posljednja riječ; uhvatiti koga za riječ ujeti koga pri besedi; neću ni -i da čujem; ukrštene -i križanka; govoriti riječ po riječ govoriti besedo za besedo
2. govor: o tome će biti riječ kod ručka o tem, se bo govorilo pri kosilu

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

rimljanski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ római

rīmor -ārī -ātus sum (rīma) (raz)klati, razri(va)ti, (raz)trgati, (raz)riti, ruti, (raz)ruvati, krpati: terram rastris rimantur V.

2. iskaje preri(va)ti, razri(va)ti, preiskati (preiskovati, preiskavati), (pre)brskati, premetati (premetovati, premetavati), (pre)štefnjáti: stagna et paludes (o svinjah) Col., humum pilis T., volucres rimantur prata Caystri V., vultur viscera rimatur epulis V. rije … iščoč hrano, quod cuique repertum rimanti V.; pesn.: canes naribus auras rimantur O. duhajo, vohajo, exta rimari Iuv. pregledovati.

3. metaf. preisk(ov)ati (preiskavati), zaslediti (zasledovati), izslediti (izsledovati), poizvedeti (poizvedovati), razisk(ov)ati, oprezati (oprezovati) za čim: id quoque rimatur, quantum potest Ci., omnium secreta rimans T., offensas T. napete razmere, multa in Caesellio reprehendendo Gell.

4. meton. iskaje izbrskati, iztakniti, zaslediti, izslediti, najti: fustem Ap.

rimska doba stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római kor Rimska doba naj bi bila doba mest. ▸ A római kor a városok kora lehetett.
Z izgradnjo plinovoda na Ptuju so odkrili več grobnih najdb iz rimske dobe. ▸ A ptuji gázvezeték építése során több római kori temetkezési helyet tártak fel.
Ostanke steklarskih delavnic iz rimske dobe poznamo iz Ptuja in Celja. ▸ A római korból származó üvegkészítő műhelyek maradványai Ptujban és Celjében találhatók.
Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki je na našem ozemlju prisotna že vse od rimske dobe. ▸ A szőlőtő az egyik legrégibb kultúrnövény, amely a területünkön már a római kortól jelen van.
Sopomenke: rimski čas

rimska država stalna zveza
(o antičnem Rimu) ▸ római állam
Rimska država se je začela že zgodaj zanimati za krščanstvo. ▸ A római állam már korán érdeklődést mutatott a kereszténység iránt.
Gaj Julij Cezar Oktavijan je bil po zmagi nad Antonijem in Kleopatro edini vodja rimske države in njen prvi cesar. ▸ Antonius és Kleopátra felett aratott győzelme után Gaius Julius Caesar Octavianus lett a római állam egyedüli vezetője és első császára.