Franja

ôreh¹ (-éha) m

1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

2. obrt. (orehov les) noce

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

oreiller [ɔrɛje] masculin podzglavna blazina

prendre conseil de son oreiller (figuré) prespati neko stvar
se battre avec son oreiller ne moči spati
une conscience pure est un bon oreiller čista vest, sladko spanje

Organ, das, (-s, -e) organ, einer Partei: glasilo, (Stimme) glas; figurativ posluh; Organ der öffentlichen Aufsicht organ javnega nadzora; Organ der Rechtsprechung pravosodni organ; kein Organ für etwas haben ne imeti posluha za

orientacíjski approximatif, préliminaire

te številke so le orientacijske ces chiffres ne sont qu'approximatifs
orientacijska tabla (na razgledni točki) table ženski spol d'orientation
orientacijsko approximativement

orientírati to orientate, to orient

orientírati se to orientate oneself, to find one's position (ali one's bearings), to take (ali find) one's bearings, to find one's way
ne morem se več orientírati I have lost my bearings

ōrō -āre -āvī -ātum (ne iz ōs, ampak iz nekega onomatop. indoev. kor. *ōr-, *ər-; prim. skr. ā́ryati poveličuje, proslavlja, gr. ἀράομαι molim, živo prosim, ἀρή (Hom.) = at. ἀρά molitev, ἀρύω = βοάω, osk. urust (= oraverit, egerit); prim. tudi sl. óriti (ôriti) razlegati se, odmevati, starejše sl. oriti se glasiti (oglašati) se)

1. govoriti, besediti, besedovati: Pl. idr., talibus orabat dictis V., iuveni oranti tremor occupat artūs V., orantis medias deseruere preces O.; occ. (kot govornik javno) govoriti, predavati, podajati, razpravljati, obravnavati: Tab. XII, Ter., Suet., Aur. idr., orandi nescius T. slab govornik, orandi validus T. krepek, dober govornik, ars orandi ali orandi scientia Q. govorništvo, govorstvo, vestra in nos universa promerita … complecti orando Ci., orare litem Ci., causam Ter., Ci., L., T., capitis causam Ci., causas melius V., causam dixit et pro se oravit L. in se je sam zagovarjal, cum eo de salute orat C.; subst. ōrantēs -ium, m govorniki: T. —

2. prositi (koga česa, za kaj), naprositi (naprošati), zaprositi; abs.: Ter., V., Suet., Sil. idr., oranti surdas praebere aures O., sororem dedisse Prusiae precanti atque oranti L.; z acc. personae: L. Andr. fr., Enn. ap. Non., H., T. idr., vos orat atque obsecrat Ci., o. longis Hecaten ululatibus O.; z acc. rei: Pl., Ter., T. idr., vilam V., L., veniam O., V., auxilium ad bellum orantes L.; z acc. personae in rei: Enn. ap. Fest., Pl., Ter., Ci. ep., Suet., multa deos orans V., auxilia regem o. L.; v pass. z dvojnim nom.: socer non orandus erat mihi sed faciendus Erechetheus O. Erehteja sem si moral ne izprositi za tasta, ampak si ga narediti (sc. za tasta); z dat.: venit oratum filio Pl. za sina; z dat. in acc.: Ter., Suet., T., opes rebus affectis L., veniam dapibus … orant O.; s praep.: o. pro salute alicuius Brutus in Ci. ep., tu pro illā ores Pl., nec pro civibus se orare, sed pro … urbe Iust., nunc hoc me orare a vobis iussit Iuppiter Pl., hoc abs te oro Pac. ap. Non., orare cum aliquo aliquid proseč s kom kaj razpravljati (obravnavati), proseč se s kom pogovarjati o čem: Ter., face, quod tecum precibus pater orat Enn., hoc tecum oro Pl.; dopolnilo z velelnim stavkom: Sil., Suet.; oro: este mei memores O.; z zahtevnim stavkom: Pl., Ter., V., Plin. iun., Suet. idr., vos orat, sit apud vos modestiae locus Ci., faveas, oramus O., oro, ut homines miseros conserves incolumes Ci., oro … ne putetis Ci., Timoleon omnes oravit, ne id facerent N.; le pesn. in poklas. z inf.: a me illos abducere orat V., oratus sum huc venire Pl., principem orabat deligere senatores T. ali z ACI: Suet., permitti Meherdaten patrium ad fastigium orabant T.; pogosto kot vrinjeni stavek: Sen. ph., noli, oro te, velle N., dic, oro te, clarius Ci., ne illa quidam, oro vos, movent? L.; occ. moliti: mulierem decalvatam orare non decet Ambr., secessurus orandi gratiā … in montem Lact. — Od tod subst. pt. pf. ōrātum -ī, n prošnja, večinoma v pl.: cum orata eius reminiscor Ter.

Opomba: Sinkop. pf. orasti: Pl.; star. cj. pf. orasseis (= oraveris): Pl.

oródje tool; instrument; implement; appliance; device; gadget; tackle; utensil

ročno oródje (pribor) tool kit, gear
pisalno oródje (pribor) writing materials
ribiško oródje (pribor) fishing tackle
poljedelsko oródje agricultural implements pl
rokodelsko oródje tools pl
vlomilsko oródje burglar's tools pl
vrtnarsko oródje garden implements pl
človek, ki je oródje koga drugega (figurativno) cat's-paw
torba (zaboj) za oródje toolbag (toolbox, toolchest)
on je le oródje v njihovih rokah he is a mere tool in their hands
ne bom oródje v vaših rokah (figurativno) I'm not going to be your cat's-paw
delati z oródjem, obdelovati (kaj) z oródjem to tool
odložiti, iz rok dati oródje to down tools

òrtačiti se -īm se, ortáčiti se òrtāčīm se
1. biti družabnik s kom
2. družiti se, pajdašiti se s kom: ne ortači se s onim, s kim ćeš se gologlav esapiti ne druži se s tistim, pred katerim se moraš odkrivati

orthampelos -ī, f (gr. ὀρϑάμπελος iz ὀρϑός raven in ἄμπελος trta, trs) raven trs, ravna trta, ki ne potrebuje opore: Plin.

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

os vas, vam

amaos ljubite se
no puedo deciroslo ne morem vam tega reči

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

oscuro

A) agg.

1. temen, mračen

2. (opaco) neprosojen; zastrt

3. temen; črn:
rosso oscuro temno rdeč
abito oscuro črna obleka

4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
discorso oscuro nejasne besede
secoli oscuri mračna stoletja
verità oscura skrita resnica

5. pren. nepoznan, nepriznan

6. pren. mračen; hudoben, zloben:
proposito oscuro hudoben naklep

B) m

1. tema, mrak

2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

osében personnel, individuel, particulier, propre

osebni avtomobil voiture ženski spol particulière (ali personnelle)
osebno delo travail moški spol individuel
osebno dvigalo ascenseur moški spol
osebno ime nom moški spol propre
osebna izkaznica carte ženski spol d'identité
osebna lastnina propriété ženski spol privée
osebna odgovornost responsabilité ženski spol personnelle
osebni podatki état moški spol civil
osebni potniški promet trafic moški spol des voyageurs
osebna svoboda liberté ženski spol individuelle (ali personnelle)
osebna straža garde ženski spol particulière (ali du corps)
osebna tehtnica balance ženski spol, pése-personne moški spol
osebni vlak (vagon) train moški spol (wagon moški spol) de voyageurs
osebni zaimek (gramatikalno) pronom moški spol personnel
osebno življenje vie ženski spol privée
to je moja osebna zadeva cela ne regarde que moi, c'est mon affaire personnelle
on ima čisto osebne razloge za tako ravnanje il a des raisons toutes particulières (ali personnelles) pour agir ainsi

ôsel ass; (sivec) donkey; he-ass, jackass, jack; VB žargon moke, narečno cuddy; ZDA burro; figurativno (bedak) ass, jackass; duffer, dunce, ZDA mutt

ôsle komu pokazati (figurativno) to put one's fingers to one's nose at someone, to thumb one's nose at someone, to make a long nose at someone
ne bodi tak ôsel! don't be an ass!
ôsel gre samo enkrat na led even a fool learns by bitter experience
priti s konja na ôsla (figurativno) to come down in the world

oskrbnina samostalnik
(plačilo za oskrbo) ▸ ellátási díjV zavetišču bodo sprejeli tudi pse, ki jih lastniki ne želijo obdržati, če bodo ti plačali oskrbnino. ▸ A menhely olyan kutyákat is befogad, amelyeket a tulajdonosok nem akarnak megtartani, de megfizetik az ellátási díjat.
Stanarine in oskrbnine v domovih za ostarele naraščajo hitreje kot pokojnine. ▸ Az idősotthonok lakódíjai és ellátási díjai gyorsabban emelkednek, mint a nyugdíjak.
Starši plačajo oskrbnino za otroka, ki je odvisna od cene programa in njihovih dohodkov. ▸ A szülők a gyermekük után ellátási díjat fizetnek, amely a program árától és a jövedelmüktől függ.