Franja

Zadetki iskanja

  • sósed neighbour

    brez sósedov neighbourless
    najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
    sósedje pl neighbourhood
    prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
    moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
    moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
    delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way
  • sósed (-éda) m

    1. vicino; dirimpettaio:
    spori s sosedom liti, contrasti col vicino

    2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
    naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
    PREGOVORI:
    dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
  • sōspes -pitis (etim. nedognana beseda)

    I. pass.

    1. dobro ohranjen, dobro zavarovan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, rešen, zdrav: sospes et superstes gnatus Pl., filium vivum salvum et sospitem vidi Pl., sospes incolumisque (sc. Caesar) Plin. iun., Hesperiā sospes ab ultimā H., sospites brevi in patriam restituant L., virginum matres iuvenumque nuper sospitum H., per me tutus sospesque fuisses O.; o stvareh oz. neživih subj.: vix una navis sospes ab ignibus H., domus sospes ab incursu O., sospes res publica Augustus ap. Suet.

    2. srečen, ugoden (o stvareh): dies Pl., sospite cursu H.

    II. act. = rešujoč, kot subst.

    1. m rešitelj: Enn. ap. P. F., quo sospite liber Enn. ap. Fest.;

    2. f rešiteljica, Junonin vzdevek (Iuno Sispes star. = Sōspes): Sispitem Iunonem, quam vulgo sospitem appellant, antiqui usurpabant, cum ea vox ex Graeco videatur sumpta, quod est σώζειν Fest.
  • sot, te [so, sɔt] adjectif bedast, neumen; aboten; zmeden; masculin, féminin bedak, tepec; neumnež, -ica; histoire, littéraire (15. stol.) norec (igralec)

    il n'est pas si sot qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti
    je ne suis pas assez sot pour croire ce que vous me racontez là nisem toliko neumen, da bi vam verjel, kar pripovedujete
    ne riez pas comme un sot, une sotte! ne smejte se tako neumno!
    sot comme un panier neumen kot noč
    petite sotte (figuré) neumnica, goska
    un sot en trois lettres tepec, bedak
    triple sot! tepec (na kvadrat)!
    il n'y a pas de sot métier (proverbe) vsi poklici so koristni in spoštovanja vredni
    qu'il est sot! kako je bedast!
  • sōtēr -ēris, acc. -ēra, m (tuj. σωτήρ) rešitelj, (od)rešenik, zveličar: non solum patronum illius insulae, sed etiam sotera inscriptum esse Ci., is est nimirum soter, qui salutem dedit Ci.; kot Jupitrov vzdevek: ara in Capitolio est Iovis Soteris Serv.
  • sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka

    sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
    gros sou novec za dva solda
    pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
    bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
    propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
    question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
    sans-le-sou masculin revež, siromak
    amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
    économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
    compter ses sous šteti svoj denar
    s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
    il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
    être près de ses sous varčevati pri izdatkih
    être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja
  • soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati

    se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
    il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
    il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg
  • souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

    souffler un acteur suflirati igralcu
    souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
    souffler une bougie upihniti svečo
    souffler le feu podpihovati ogenj
    souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
    il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
    souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
    souffler la discorde netiti neslogo
    ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
    tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
    il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
    souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
    observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
    dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
    laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
    nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
    souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh
  • souhaiter [suɛte] verbe transitif želeti, voščiti

    souhaiter le bonjour, la bonne année voščiti dober dan, srečno novo leto
    souhaiter la santé à quelqu'un želeti komu zdravje
    souhaiter bon voyage, bonne route želeti srečno pot, srečno vožnjo (z avtom)
    je vous en souhaite autant enako želim tudi vam
    souhaiter la bienvenue, bonne chance želeti, voščiti dobrodošlico, srečo
    je vous la souhaite bonne et heureuse (populaire) voščim vam srečnovo novo leto
    je ne souhaite rien tant que de vous rendre service ničesar si ne želim tako, kot da vam izkažem uslugo
    vous voulez partir en voyage avec cette voiture? Je vous en souhaite! s tem avtom hočete iti na potovanje? No, veliko zabave! (ironično) (= je vous souhaite bien du plaisir)
  • soûl, e [su, l] adjectif, (familier) pijan (tudi figuré); figuré presit; naveličan; masculin sitost; (familier)

    soûl comme une grive, comme un Polonais, comme une bourrique, comme un cochon pijan kot mavra
    manger tout son soûl prenajesti se, do sitega se najesti
    être soûl de quelque chose biti sit, pijan česa
    en avoir tout son soûl imeti, kolikor si srce poželi (česa)
  • sound2 [sáund] neprehodni glagol
    zveneti, doneti, razlegati se
    figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
    prehodni glagol
    glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

    to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
    to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
    to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
    to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
    to sound a trompet (za)trobiti na trobento
    to sound a retreat trobiti k umiku
    to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
    the bell sounds noon zvon bije poldan
    the clarion sounded rog je zadonel
    it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
    his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
    the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
    it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
    to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
    to sound in iti za; glasiti se na
  • sound3 [sáund]

    1. pridevnik (soundly prislov)
    zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
    pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
    ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

    safe and sound živ (čil) in zdrav
    sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
    sound advice dober, poraben nasvet
    a sound friend zvest prijatelj
    sound currency ekonomija zdrava valuta
    a sound fruit zdrav (negnil) sadež
    sound in life and limb zdrav in čil
    sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
    a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
    a sound objection utemeljen, tehten ugovor
    a sound ship ladja v dobrem stanju
    sound timber zdrav, jeder les
    the child is sound already otrok že trdno spi
    the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
    is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
    to be a sound sleeper imeti trdno spanje
    to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

    2. prislov
    trdno, globoko; zelo

    to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
    I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal
  • soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo

    soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
    soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
    soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
    soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
    à la soupe pri mizi, pri jedi
    (familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
    (populaire) un gros plein de soupe debeluhar
    c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
    trempé comme une soupe moker kot miš
    tremper la soupe politi kruh z juho
    tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
    tailler la soupe narezati kruh za juho
    s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti
  • sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

    de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
    sourd d'une oreille gluh na eno uho
    sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
    consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
    douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
    guerre féminin sourde prikrita vojna
    lanterne féminin sourde svetilka slepica
    devenir sourd postati gluh, oglušeti
    être sourd de naissance biti gluh od rojstva
    faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
    crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
    être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
    il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati
  • souris2 [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)

    souris blanche bela miš (za poskuse)
    souris d'hôtel hotelska tatica
    gris souris mišje sive barve
    tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
    on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
    jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
    jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
    on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
    la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
    quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo
  • souvent [suvɑ̃] adverbe često, pogosto

    assez souvent dostikrat
    plus souvent! (familier) nikoli več!
    le plus souvent najčešče, v večini primerov, večinoma
    plus souvent qu'à mon (ton, son ...) tour večkrat kot normalno zame (zate, zanj ...)
  • sov|a [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Eule (belouha Weißohreule, kričava Schreieule, kunčja Kanincheneule, snežna Schnee-Eule)
    pegasta sova die Schleiereule
    prava sova Echte Eule
    ribja sova die Fischeule
    bradata sova der Bartkauz
    lesna sova živalstvo, zoologija der Waldkauz
    uralska sova der Habichtskauz
    koconoga sova der [Rauhfußkauz] Raufußkauz (mala Kleiner)
    figurativno (ponočnjak) das Nachtlicht, die Nachteule
    klic/krik sove der Eulenschrei
    ki ima oči kot sova eulenäugig
    podoben sovi eulenähnlich
  • sôva (-e) f

    1. zool. civetta (Carine noctua):
    sova skovika, uka la civetta squittisce, stride
    gledati kot sova guardare con occhio torvo
    lesna sova allocco, gufo selvatico (Strix aluco)
    pegasta sova barbagianni (Tyto alba)
    snežna sova civetta delle nevi (Nyctea scandiaca)

    2. pejor. racchia, scorfano
  • soviel2, so viel toliko (soviel für heute toliko za danes); noch einmal soviel še enkrat toliko; soviel wie bedeuten: toliko kot; haben: toliko, kolikor; soviel wie/als möglich kolikor mogoče, kolikor se da; soviel Kopfe , soviel Sekten kolikor (glav), toliko (sekt)
  • sovozáč (na motorju) pillion rider, pillion passenger

    sovozáčev sedež pillion seat
    peljati se kot sovozáč to ride pillion