sósed neighbour
brez sósedov neighbourless
najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
sósedje pl neighbourhood
prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way
Zadetki iskanja
- sósed (-éda) m
1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino
2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino - sōspes -pitis (etim. nedognana beseda)
I. pass.
1. dobro ohranjen, dobro zavarovan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, rešen, zdrav: sospes et superstes gnatus Pl., filium vivum salvum et sospitem vidi Pl., sospes incolumisque (sc. Caesar) Plin. iun., Hesperiā sospes ab ultimā H., sospites brevi in patriam restituant L., virginum matres iuvenumque nuper sospitum H., per me tutus sospesque fuisses O.; o stvareh oz. neživih subj.: vix una navis sospes ab ignibus H., domus sospes ab incursu O., sospes res publica Augustus ap. Suet.
2. srečen, ugoden (o stvareh): dies Pl., sospite cursu H. —
II. act. = rešujoč, kot subst.
1. m rešitelj: Enn. ap. P. F., quo sospite liber Enn. ap. Fest.;
2. f rešiteljica, Junonin vzdevek (Iuno Sispes star. = Sōspes): Sispitem Iunonem, quam vulgo sospitem appellant, antiqui usurpabant, cum ea vox ex Graeco videatur sumpta, quod est σώζειν Fest. - sot, te [so, sɔt] adjectif bedast, neumen; aboten; zmeden; masculin, féminin bedak, tepec; neumnež, -ica; histoire, littéraire (15. stol.) norec (igralec)
il n'est pas si sot qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti
je ne suis pas assez sot pour croire ce que vous me racontez là nisem toliko neumen, da bi vam verjel, kar pripovedujete
ne riez pas comme un sot, une sotte! ne smejte se tako neumno!
sot comme un panier neumen kot noč
petite sotte (figuré) neumnica, goska
un sot en trois lettres tepec, bedak
triple sot! tepec (na kvadrat)!
il n'y a pas de sot métier (proverbe) vsi poklici so koristni in spoštovanja vredni
qu'il est sot! kako je bedast! - sōtēr -ēris, acc. -ēra, m (tuj. σωτήρ) rešitelj, (od)rešenik, zveličar: non solum patronum illius insulae, sed etiam sotera inscriptum esse Ci., is est nimirum soter, qui salutem dedit Ci.; kot Jupitrov vzdevek: ara in Capitolio est Iovis Soteris Serv.
- sou [su] masculin (nekoč) sold, novčič za pet stotink francoskega franka
sou à sou sou-sou dinar za dinarjem, v majhnih zneskih
gros sou novec za dva solda
pièce féminin de cent sous novec za pet frankov
bijou masculin de quatre sous malovreden nakit
propre comme un sou neuf zelo snažen, blesketajoč se kot nov kovanec
question féminin de gros sou pomembno denarno vprašanje
sans-le-sou masculin revež, siromak
amasser une fortune sou à sou nakopičiti si premoženje dinar za dinarjem
économiser sou à sou varčevati dinar za dinarjem
compter ses sous šteti svoj denar
s'ennuyer, s'embêter à cent sous de l'heure (familier) strašno, na smrt se dolgočasiti
il n'a pas pour un sou de bon sens nima trohice zdrave pameti
être près de ses sous varčevati pri izdatkih
être sans le sou, n'avoir pas le sou biti popolnoma brez denarja - soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati
se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg - souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti
souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh - souhaiter [suɛte] verbe transitif želeti, voščiti
souhaiter le bonjour, la bonne année voščiti dober dan, srečno novo leto
souhaiter la santé à quelqu'un želeti komu zdravje
souhaiter bon voyage, bonne route želeti srečno pot, srečno vožnjo (z avtom)
je vous en souhaite autant enako želim tudi vam
souhaiter la bienvenue, bonne chance želeti, voščiti dobrodošlico, srečo
je vous la souhaite bonne et heureuse (populaire) voščim vam srečnovo novo leto
je ne souhaite rien tant que de vous rendre service ničesar si ne želim tako, kot da vam izkažem uslugo
vous voulez partir en voyage avec cette voiture? Je vous en souhaite! s tem avtom hočete iti na potovanje? No, veliko zabave! (ironično) (= je vous souhaite bien du plaisir) - soûl, e [su, l] adjectif, (familier) pijan (tudi figuré); figuré presit; naveličan; masculin sitost; (familier)
soûl comme une grive, comme un Polonais, comme une bourrique, comme un cochon pijan kot mavra
manger tout son soûl prenajesti se, do sitega se najesti
être soûl de quelque chose biti sit, pijan česa
en avoir tout son soûl imeti, kolikor si srce poželi (česa) - sound2 [sáund] neprehodni glagol
zveneti, doneti, razlegati se
figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
prehodni glagol
glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti
to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
to sound a trompet (za)trobiti na trobento
to sound a retreat trobiti k umiku
to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
the bell sounds noon zvon bije poldan
the clarion sounded rog je zadonel
it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
to sound in iti za; glasiti se na - sound3 [sáund]
1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen
safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)
2. prislov
trdno, globoko; zelo
to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal - soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo
soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
à la soupe pri mizi, pri jedi
(familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
(populaire) un gros plein de soupe debeluhar
c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
trempé comme une soupe moker kot miš
tremper la soupe politi kruh z juho
tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
tailler la soupe narezati kruh za juho
s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti - sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba
de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati - souris2 [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)
souris blanche bela miš (za poskuse)
souris d'hôtel hotelska tatica
gris souris mišje sive barve
tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo - souvent [suvɑ̃] adverbe često, pogosto
assez souvent dostikrat
plus souvent! (familier) nikoli več!
le plus souvent najčešče, v večini primerov, večinoma
plus souvent qu'à mon (ton, son ...) tour večkrat kot normalno zame (zate, zanj ...) - sov|a [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Eule (belouha Weißohreule, kričava Schreieule, kunčja Kanincheneule, snežna Schnee-Eule)
pegasta sova die Schleiereule
prava sova Echte Eule
ribja sova die Fischeule
bradata sova der Bartkauz
lesna sova živalstvo, zoologija der Waldkauz
uralska sova der Habichtskauz
koconoga sova der [Rauhfußkauz] Raufußkauz (mala Kleiner)
figurativno (ponočnjak) das Nachtlicht, die Nachteule
klic/krik sove der Eulenschrei
ki ima oči kot sova eulenäugig
podoben sovi eulenähnlich - sôva (-e) f
1. zool. civetta (Carine noctua):
sova skovika, uka la civetta squittisce, stride
gledati kot sova guardare con occhio torvo
lesna sova allocco, gufo selvatico (Strix aluco)
pegasta sova barbagianni (Tyto alba)
snežna sova civetta delle nevi (Nyctea scandiaca)
2. pejor. racchia, scorfano - soviel2, so viel toliko (soviel für heute toliko za danes); noch einmal soviel še enkrat toliko; soviel wie bedeuten: toliko kot; haben: toliko, kolikor; soviel wie/als möglich kolikor mogoče, kolikor se da; soviel Kopfe , soviel Sekten kolikor (glav), toliko (sekt)
- sovozáč (na motorju) pillion rider, pillion passenger
sovozáčev sedež pillion seat
peljati se kot sovozáč to ride pillion