Franja

Zadetki iskanja

  • tèšč à jeun, vide

    na tešče à jeun, l'estomac vide
  • tèšč (-a -e)

    A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
    (v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

    B) tèšči (-a -e) m, f, n
    samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
    vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
    pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino
  • tèšč en ayunas

    na tešče en ayunas; con el estómago vacío
  • tešče [è]
    : na tešče nüchtern, auf leeren/nüchternen Magen
    bolečina na tešče der Nüchternschmerz
  • teta iz ozadja frazem
    pogosto v množini, zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedkaháttérember
    Še dovolj zgodaj sem mu (kot "teta iz ozadja") svetovala, naj sam odstopi s premierskega položaja. ▸ Még idejekorán („háttéremberként”) javasoltam neki, hogy önként mondjon le a miniszterelnöki tisztségről.
    Sopomenke: stric iz ozadja, strici in tete iz ozadja
  • tetica samostalnik
    1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
    Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

    2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
    Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
    Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!
  • tezálnica rack

    dati na tezálnico koga to rack someone
  • tež|a1 [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
    lastna teža die Totlast, totes Gewicht
    lastna teža praznega vozila das Leergewicht
    specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
    … teže Gewichts-
    (kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
    carina po teži blaga der Gewichtszoll
    izguba na teži die Leckage
    primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
    kar se teže tiče gewichtsmäßig
    ne imeti zadostne teže Untergewicht haben
  • téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

    brutto, kosmata téža gross weight
    netto, čista téža net weight
    živa téža live weight
    téža embalaže tare
    mušja téža (boks) flyweight
    specifična téža relative density, specific gravity
    prekomerna téža overweight
    pod téžo (= prelahek) underweight
    lastna téža (nekega telesa) dead weight
    téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
    izguba téže loss of weight
    porast téže increase in weight
    razlika v téži difference in weight
    dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
    imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
    izgubiti na téži to lose weight
    pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
    proda(ja)ti po téži to sell by weight
    prodan po téži sold by weight
    peresna téža (boks) featherweight
  • téža poids moški spol (tudi figurativno) , pesanteur ženski spol , (obremenitev) charge ženski spol, figurativno importance ženski spol

    brez teže sans poids, sans importance
    atomska teža poids (ali masse ženski spol) atomique
    čista ali neto (kosmata ali bruto) teža poids net (brut)
    (boks) mušja (petelinja, peresna, lahka, polsrednja, srednja, poltežka, težka) teža poids mouche (coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, mi-lourd, lourd)
    koristna teža poids utile
    molekularna teža poids moléculaire
    nakladalna teža charge limite
    presežna teža excédent moški spol de poids, poids en excédent, surpoids moški spol
    teža pod povprečjem manque moški spol de poids, insuffisance ženski spol de poids
    specifična teža poids spécifique
    telesna teža poids (du corps)
    živa teža poids vif
    imeti težo avoir du poids (ali de l'importance), être important, compter
    pridobiti (izgubiti) na teži prendre (perdre) du poids
    presegati težo dépasser le poids
    prodajati po teži vendre au poids
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • téža peso m (tudi fig) ; fig importancia f , influencia f ; (obremenitev, breme) carga f

    atomska (specifična, molekularna, kosmata, neto, živa, mrtva, lastna) teža peso atómico (específico, molecular, bruto, neto, vivo, muerto, propio)
    presežna teža exceso m de peso
    težka teža (šp) peso pesado
    svetovni prvak v težki teži campeón m mundial de peso pesado
    prvak peresne teže (šp) campeón m de peso pluma
    lahka (težka) teža (šp) peso ligero (fuerte)
    dati polno (dobro, slabo) težo dar el peso corrido (bueno, mermado)
    imeti težo tener peso
    pridobiti (izgubiti) na teži ganar (perder) en peso
    presegati težo exceder el peso
    prodajati po teži vender al peso
  • težáva difficulty; hardship; trial; trouble; quandary; embarrassment; crisis; figurativno snag

    v težávi (stiski) in trouble
    denarne težáve embarrassments pl
    biti v denarnih težávah to be in financial difficulties
    delati težáve to raise difficulties, to make trouble
    on skuša delati težáve he tries to make trouble
    žal mi je, da vam delam take težáve (sitnosti) (I am) sorry to give you such trouble
    imeti težáve s policijo to be in trouble with the police
    sam (si) iskati težáve to ask (ali to go looking) for trouble
    težáva je v tem, da... the trouble (ali the snag) is that...
    naleteti na težávo to come up against a difficulty
    na nepričakovano težávo to come up against a snag
    nastopila je neka težáva a difficulty arose
    izogniti se težávi to avoid (ali to evade) difficulty
    biti v (hudih) težávah (figurativno) to be in deep water
    premostiti težáve to get over (ali to overcome) the difficulties
    premagati, prebroditi težávo to surmount a difficulty
    povzročiti komu velike težáve to put someone to much trouble
    prihraniti komu težáve to spare someone trouble
    priti iz težáv to escape from difficulties, (figurativno) to be out of the wood
    smelo se spoprijeti s težávami (figurativno) to take the bull by the horns
    zabresti v težáve to get into trouble
    trpeti zaradi prebavnih težáv to suffer from digestive troubles
  • težáva difficulté ženski spol , peine ženski spol , embarras moški spol

    brez težave sans difficulté, sans peine
    s težavo avec difficulté (ali peine), péniblement, difficilement, laborieusement
    delati težave (stvari) présenter des difficultés, (ljudje) faire des difficultés (ali des embarras), se mettre à la traverse
    delati nepotrebne težave compliquer les choses, familiarno chercher la petite bête, chercher midi à quatorze heures
    odstraniti težavo aplanir une difficulté
    zadeti na težave rencontrer des difficultés, se heurter (ali familiarno se cogner) à des difficultés
  • težáva dificultad f ; (zapreka) obstáculo m

    poln težav lleno de dificultades
    brez (najmanjše) težave sin (la menor) dificultad
    nepremostljive težave dificultades f pl insuperables
    delati težave poner dificultades, dificultar, (ovirati) impedir
    delati nepotrebne težave complicar innecesariamente las cosas
    izgladiti, odstraniti težave allanar las dificultades
    nuditi, zadajati težave ofrecer dificultades
    premagati težave vencer (ali superar) dificultades
    povzrotiti težave causar (ali ocasionar) dificultades
    naleteti, zadeti na težave encontrar (ali chocar con) dificultades
    prinesti s seboj težave entrañar dificultades
    (z)najti se v težavi hallarse en una situación difícil
  • you; arhaično thou

    tí tepec you blockhead!
    tí norec! you fool!
    ko bi jaz bil ti (= na tvojem mestu) if I were you
    kakor ti meni, tako jaz tebi you play ball with me and I'll play ball with you
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tíček (-čka) m

    1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
    živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

    2. (moški spolni ud) pisello, pisellino
  • tih (-a, -o) leise; očitek, pogreb, trenutek, noč, ura, veselje: still; čisto: ganz leise, stockstill, totenstill, nachtstill; (brezšumen) lautlos; (nem) stumm; očitek: unausgesprochen
    tih kot miška mucksmäuschenstill, mäuschenstill, still wie eine Maus
    tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
    tih sporazum stillschweigende Übereinkunft
    biti tih leise sein, still sein
    tiha demonstracija der Schweigemarsch
    tiha molitev das Stillgebet
    tiha voda ein stilles Wasser
    tiha voda bregove dere stille Wasser sind/gründen tief
    tihe sanje množina der Wunschtraum
    tihe želje množina das Wunschdenken
    na tihem insgeheim, in der Stille, kaj pokopati: ohne Sang und Klang
  • tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn

    Tihi ocean the Pacific (Ocean)
    tíha bolečina silent grief
    s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
    tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
    tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
    tíha maša religija low mass
    tíha molitev silent prayer
    tíha poroka quiet wedding
    tíha sezona dull (ali dead) season
    tíh sporazum tacit agreement
    tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
    tího upanje secret hope (ali hopes pl)
    prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
    tíh kot miš as quiet as a mouse
    na tíhem si misliti to think to oneself
    na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
    tíha voda calm (ali smooth) water
    tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep