Franja

victōriātus 3 (victōria)

1. okrašen s podobo boginje zmage; večinoma kot subst. victoriātus -ī, gen. pl. -ûm, m (sc. nummus) viktoriát, viktórijski srebrnik, vreden pol denarija: Ca., Varr., Ci., L., Plin., Q. idr.; kot zdravilska utež = pol drahme: Macr., Plin. Val. idr.; šalj. o majhnem človeku: antequam te viderem, nesciebam rhetoras victoriatos esse Sen. rh.

2. z zmago (pri)dobljen: plus victoriatum est quam iniuriatum Tert.

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vínar (star denar) cuarto m ; céntimo m , A centavo m (oba tudi fig)

še vinarja ne biti vreden no valer un pito, no valer un ochavo
niti vinarja nimam no tengo ni un céntimo, fam estoy sin un cuarto, no tengo ni (una perra) gorda
do zadnjega vinarja vse plačati pagar hasta el último céntimo

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

visto pretekli deležnik od ver; viden

digno de ser visto vreden ugleda
juego a cartas vistas (fig) odkrita (odprta) igra
está visto que vidi se, da; očitno je, da
visto que glede na to, da; ker
bien (mal) visto (ne)priljubljen
¡cosa nunca vista! nezaslišano!
por lo visto kot je videti, očitno, po vsem videzu, verjetno
visto bueno (V./B./) odobreno

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vredno¹ [é] ➞ → vreden

whoop [hu:p]

1. samostalnik
glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
pogovorno prebita para

not worth a whoop počene pare ne vreden

2. neprehodni glagol
vpiti, kričati; sopsti, sopihati
prehodni glagol
zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

3. medmet
hej! halo!

whoop for...! naj živi...! živel...!

zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

zahvála thanks pl; giving thanks; acknowledgment

v zahválo za in (grateful) thanks for
izraziti svojo zahválo to express one's thanks
veliko zahválo sem dobil za to! (ironično) small (pogovorno much) thanks I got for it!
dolžan sem vam globoko zahválo I owe you a great debt of thanks
blagovolite sprejeti mojo najtoplejšo (iskreno) zahválo please accept my warmest (heartfelt) thanks
prisrčna zahvála cordial thanks
vreden zahvále thankworthy, worthy of thanks, deserving thanks
izražamo vam najtoplejšo zahválo za vašo naklonjenost we express to (ali we tender) you our warmest thanks for your favour
odkloniti z zahválo to decline with thanks
tolikšna plemenitost (radodarnost) je zaslužila vsaj nekaj zahvále such generosity deserved at least some acknowledgment

zahvála remerciement moški spol , gratitude ženski spol , reconnaissance ženski spol ; (religija) action ženski spol de grâces

vreden zahvale digne de reconnaissance
v zahvalo za njegove zasluge en reconnaissance de ses services
izraziti svojo zahvalo exprimer (ali présenter) ses remerciements
dolgovati zahvalo komu être obligé à quelqu'un de quelque chose, être redevable de quelque chose à quelqu'un, familiarno devoir un fière chandelle à quelqu'un

zahvála gracias f pl ; agradecimiento m

vreden zahvale digno de agradecimiento
v zahvalo za njegove zasluge en reconocimiento de sus servicios
dolgovati zahvalo komu za kaj quedar obligado (ali reconocido ali agradecido) a alg por a/c
izraziti svojo zahvalo expresar su agradecimiento
sprejeti z zahvalo aceptar con agradecimiento

zanesljiv (-a, -o)

1. oseba: zuverlässig, [verläßlich] verlässlich; (vreden zaupanja) vertrauenswürdig

2. novica, vir: zuverlässig, [verläßlich] verlässlich, sicher; ura: zuverlässig; zdravilo: zuverlässig, sicher; sodba, okus, roka: sicher; strelec, igralec, presoja: treffsicher; (preskušen) postopek: bewährt
povsem zanesljiv znamenje ipd.: untrüglich

3. stroj, avto: zuverlässig, sicher (v obratovanju betriebssicher)

4. (gotov) zmaga, poraz ipd.: sicher

zaničevanj|e srednji spol (-a …) die Verachtung (samega sebe Selbstverachtung), die Geringschätzung, die [Mißachtung] Missachtung
vreden zaničevanja verachtenswert

zaničevánje disdain; scorn; contempt; disregard

z zaničevánjem se izraziti to scoff (at)
zaničevánja vreden contemptible, despicable

zaupanj|e srednji spol (-a …) das Vertrauen, vase: Selbstvertrauen
zaupanje v kaj/koga das Vertrauen zu, das Vertrauen auf (etwas)
živali, otroka v človeka: das Zutrauen; (trdno prepričanje, da bo vse dobro) die Zuversicht, die Zuversichtlichkeit
… zaupanja Vetrauens-
(stvar die Vertrauenssache, temelj die Vertrauensbasis, vprašanje die Vertrauensfrage, zloraba der Vertrauensbruch)
izigrati/zlorabiti zaupanje treubrüchig werden, Treu und Glauben brechen
izgubiti zaupanj v sein Vertrauen verlieren, irre werden an
ki zbuja zaupanje [vertrauenerweckend] Vertrauen erweckend
vreden zaupanja vertrauenswürdig
z zaupanjem vertrauensvoll, zuversichtlich
v zaupanju do im Vertrauen auf

zaúpanje confidence (v in), trust (in), faith (in)

zaúpanje v samega sege self-confidence, self-reliance
slepo zaúpanje blind confidence
zaúpanja vreden trustworthy; reliable; sound
zbujajoč zaúpanje, navdajajoč z zaúpanjem inspiring confidence
zloraba zaúpanja breach of trust
zaúpanja vredna firma a reliable firm
dobiti zaúpanje v koga to place (arhaično to repose) confidence in someone
gledati z zaúpanjem v prihodnost to look with confidence to the future
imeti zaúpanje v koga to trust someone
imeti polno zaúpanje v koga to have every confidence in someone, to have complete trust in someone
nimam zaúpanja vanj I have no confidence in him
izgubiti zaúpanje v koga to lose faith in someone
znal si je pridobiti zaúpanje svojega gospodarja he has managed to win his master's confidence
nimam zaúpanja vase I lack self confidence, I have an inferiority complex

zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
interval zaupanja intervallo fiduciario

zaúpanje confianza f

imeti zaupanje v tener confianza en, tener fe en
pridobiti si zaupanje adquirir la confianza
izgubiti (pridobiti si) zaupanje koga perder (ganarse) confianza de alg
izkazati se vreden zaupanja hacerse digno de la confianza
v zaupanju, da ... confiado que...
zaupanje v samega sebe confianza en sí mismo; confianza propia
zloraba zaupanja abuso m de confianza
zlorabiti zaupanje abusar de la confianza (de alg)
vlivati, zbuditi zaupanje inspirar confianza
uživati zaupanje koga gozar de la confianza de alg