Franja

Zadetki iskanja

  • vozílo (-a) n veicolo, autoveicolo; mezzo; ekst. macchina:
    parkirati, ustaviti vozilo parcheggiare, fermare la macchina
    kolo, luči, vrata, zavore vozila la ruota, le luci, (i fari), la porta, la portiera, i freni del veicolo
    bojno, oklepno vozilo mezzo blindato, corazzato
    cestno, tirno, vodno, zračno vozilo veicolo stradale, veicolo su rotaia; natante, imbarcazione; aeroplano, aeromobile
    dostavno, gasilsko, šolsko vozilo autofurgone, autoincendio, scuolabus
    intervencijsko vozilo furgone cellulare, cellulare
    osebno, tovorno, priklopno vozilo (auto)vettura, autocarro, rimorchio
    rešilno vozilo autoambulanza, ambulanza
    terensko vozilo fuoristrada
    vesoljsko vozilo veicolo cosmico, spaziale
    teh. vozilo na zračno blazino hovercraft
    vozilo z žerjavom autogrù
    vozilo za avtovleko autosoccorso
    vozilo za bitumen bonza
  • voznikov (-a, -o) Fahrer-, Führer- (prostor der Fahrerstand, der Führerraum, sedež der Fahrersitz, Führersitz, kabina die Fahrerkabine, das Fahrerhaus, der Führerraum, das Führerhaus, vrata die Fahrertür)
  • vrážji (-a -e) adj.

    1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
    inter. vražje seme sangue del diavolo!

    2. pren. maledetto:
    ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

    3. pren. difficile, duro:
    vražji časi tempi duri

    4. pren. (zelo velik) del diavolo:
    vražja sreča una fortuna del diavolo

    5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
    vražje dekle una ragazza sbarazzina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
    bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
    vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
    zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
    star. vražje podobice carte da gioco
  • vreči [é] (vržem) metati

    1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

    2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

    3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
    vreči s prestola entthronen

    4. pri izpitu: durchfallen lassen
    |
    vreči čez krov über Bord werfen
    vreči čez rame überwerfen, übertun
    vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
    vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
    vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
    vreči iz službe/šole feuern
    vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
    vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
    vreči na tla zu Boden schlagen
    vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
    vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
    vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
    vreči na tla niederwerfen, umhauen
    vreči oko na ein Auge haben auf
    vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
    vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
    vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
    vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
    vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
    vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
    vreči v ječo einkerkern
    vreči v obraz ins Gesicht schleudern
    vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
    vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
    vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern
  • vŕten garden(-)

    vŕtna brizgalna cev garden hose
    vŕtno delo garden work
    vŕtno mesto garden city
    vŕtna hišica garden house, summerhouse
    vŕtni plot garden fence
    vŕtna restavracija garden restaurant
    vŕtna steza garden path
    vŕtni škodljivci garden pests pl
    vŕtna uta arbour, bower
    vŕtna vrata garden gate
    vŕtna zabava garden party ZDA lawn-fete
  • vŕten de jardin, horticole, jardinier

    vrtna cvetlica fleur ženski spol de jardin
    vrtna greda carré moški spol, planche ženski spol, plate-bande ženski spol
    vrtna hišica cabane ženski spol (ali maisonnette ženski spol) de jardin
    vrtna jagoda fraisier moški spol des jardins (ali à gros fruits)
    vrtna veselica garden-party ženski spol, fête ženski spol dans un jardin
    vrtna vrata porte ženski spol de jardin
  • vrtljiv (-a, -o) drehbar, levo, desno: schwenkbar; rotierend, umlaufend; Dreh-, Schwenk- (podstavek das Drehgestell, kondenzator elektrika der Drehkondensator, most die Drehbrücke, oder die Drehbühne, pladenj der Drehteller, steber der Drehpfeiler, stol der Drehstuhl, der Drehsessel, stolček der Drehschemel, tečaj der Drehzapfen, žerjav der Drehkran, Schwenkkran, kulisa die Drehkulisse, kupola die Drehkuppel, vojska der Drehturm, miza der Drehtisch, pipa der Schwenkhahn, plošča die Drehscheibe, ročica der Dreharm, Schwenkarm, streha das Schwenkdach, šoba die Drehdüse, tuljava elektrika die Drehspule, vrata die Drehtür, okno das Drehfenster, sedlo das Drehgelenk)
    letalo z vrtljivimi krili letalstvo der Drehflügler
  • vrtljív revolvable

    vrtljíva vrata turning door
    vrtljív most swingbridge
    vrtljív gledališki oder revolving stage
    vrtljív sedež swivel seat
    vrtljív stol swivel chair, swing chair
  • vrtljív mobile (autour d'un axe), pivotant, tournant

    vrtljiv križ tourniquet moški spol
    vrtljiva miza table tournante (ali pivotante)
    vrtljiv most pont tournant (ali mobile)
    vrtljiv (gledališki) oder scène tournante, plateau tournant
    vrtljiva plošča plaque tournante
    vrtljiva vrata porte tournante
    vrtljiv žerjav (tehnika) grue pivotante
  • vrtljív (-a -o) adj. girevole, rotante, mobile:
    vrtljiva vrata porta girevole
    astr. vrtljiva zvezdna karta mappamondo celeste
    gled. vrtljivi oder scena girevole
  • vrtljív giratorio; rotable; rotatorio

    vrtljiv križ torniquete m
    vrtljiva miza (vrata, plošča) mesa f (puerta f, placa f) giratoria
    vrtljiv most (stol, polica) puente m (sillón m, estante m) giratorio
    vrtljiv (gledališki) oder escenario m giratorio
    vrtljiv stolpič (voj) torre f giratoria
    vrtljiv žerjav (teh) grúa f giratoria
  • vrtn|i (-a, -o) Garten- (arhitekt der Gartenarchitekt, bazenček der Gartenteich, čmrlj živalstvo, zoologija die Gartenhummel, palček der Gartenzwerg, paviljon der Gartenpavillon, stol der Gartenstuhl, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Gartenschädling, zid die Gartenmauer, jagoda die Gartenerdbeere, klop die Gartenbank, lestev die Gartenleiter, mačeha rastlinstvo, botanika das Gartenstiefmütterchen, malina die Gartenhimbeere, miza der Gartentisch, oblika die Gartenform, ograja der Gartenzaun, parcela das Gartengrundstück, plastika die Gartenplastik, pot der Gartenweg, rovka živalstvo, zoologija die Gartenspitzmaus, stran die Gartenseite, svetilka die Gartenleuchte, uta das Gartenhaus, vrata das Gartentor, zabava das Gartenfest, zemlja die Gartenerde, oblikovanje, načrtovanje die Gartengestaltung, orodje das Gartengerät)
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare
  • vstópen (-pna -o) adj. di ingresso, di accesso; di adesione:
    vstopna vrata porta d'ingresso
    vstopna izjava dichiarazione di adesione
    vstopna viza visto d'entrata
    hist. vstopni davek portatico
    alp. vstopni previs strapiombo di attacco
    rel., muz. vstopni spev ingressa, introito
    vstopni ventil valvola di aspirazione
  • window1 [wíndou] samostalnik
    okno; okenska šipa
    trgovina izložba, izložbeno okno; okence pri blagajni
    figurativno odprtina

    French window steklena vrata
    bay window, bow window okno na zaprtem balkonu
    blank (ali blind; ali false) window slepo okno
    the windows of heaven nebeške zapornice (zatvornice)
    dormer window strešno okno
    sash window vzdižno okno
    in the window v izložbenem oknu, v vitrini
    ticket window okence za vozovnice
    to break a window razbiti okno
    to dress the window dekorirati izložbeno okno
    to have all one's goods in the window figurativno biti površen
    you make a better door than a window figurativno, ironično nisi prozoren, nisi iz stekla
    to put all one's knowledge in the window figurativno bahati se s svojim znanjem
    to look out at the window gledati skozi okno
  • yonder [jɔ́ndə]

    1. prislov
    tam, tamkaj

    2. pridevnik
    tamkajšnji

    yonder gate ona vrata tam
  • yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

    1.
    (poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

    you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
    you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
    you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
    you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
    what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
    by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
    you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
    do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

    2. povratni
    se, sebe, si, sebi

    be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
    help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
    you may congratulate yourself lahko si čestitaš
    don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
    pull yourselves together! vzemite se skupaj!
    shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
    how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • začarati glagol
    1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsol
    čarovnica začara ▸ boszorkány elvarázsol
    začarati v žabo ▸ békává varázsolja
    Čarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

    2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigéz
    začarati obiskovalca ▸ elbűvöli a látogatót
    začarati občinstvo ▸ közönséget megigéz, kontrastivno zanimivo elkápráztatja a közönséget
    začarati poslušalca ▸ elvarázsolja a közönséget
    začarati gledalca ▸ elvarázsolja a nézőt
    začarati moškega ▸ férfit elbűvöl
    začarati z lepoto ▸ szépségével elvarázsol
    dobesedno začarati ▸ szó szerint elvarázsolja
    popolnoma začarati ▸ teljesen elvarázsol
    pustiti se začarati ▸ hagyja magát elvarázsolni
    Občinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

    3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
    V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja.kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

    4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
    Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
    Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

    5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá tesz
    začarati pokrajino ▸ varázslatossá teszi a vidéket
    začarati vrt ▸ varázslatossá teszi a kertet
    Kamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
    Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

    6. (izvajati trike) ▸ varázsol
    Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

    7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonáz
    začarati vrata ▸ megbabonázza a kaput
    S pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.
  • začudo

    1. (kljub pričakovanju) erstaunlicherweise, seltsamerweise, überraschenderweise, sonderbarerweise, merkwürdigerweise, pogovorno: komischerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde, ni prišel er ist sonderbarerweise/komischerweise nicht gekommen, so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen, ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt)

    2. (začuda) ungemein, erstaunlich