Franja

sódno judicially; legally; according to the law

sódno overovljen legalized; verified
sódno preganjati to sue
sódno vreči iz stanovanja, deložirati to evict

soga ženski spol vrv; laso

soga de ahorcado vrv za obešanje; fig blago, ki ne gre v prodajo
dar soga popustiti vrv
dar soga a uno (fig) pustiti koga dolgo govoriti; fig oslepariti, prevarati
echar la soga tras el caldero (fig) zagnati puško v koruzo
echar soga (Am) laso vreči
estar con la soga a la garganta (fig) imeti nož na vratu

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

I.

1.
a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

2. metaf.
a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

II.

1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

2. metaf.
a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. — Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv. -ē

I.

1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

2.
a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph. —

II. metaf.

1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.

sónda medicina sound, probe; stylet; pomorstvo (grezilo, svinčnica) sounding line, sound, plummet, lead

preiskovati s sóndo to sound, to take soundings pl
vreči sóndo pomorstvo to heave (ali to cast) the lead

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

spazzatura f

1. pometanje

2. smeti:
buttare qcs. nella spazzatura vreči kaj v smeti
trattare qcn., qcs. come spazzatura ravnati s kom, s čim brezbrižno, zaničljivo

sponge¹ [spʌndž] samostalnik
zoologija (morska) goba
vojska krpa za čiščenje cevi orožja; pranje, umitje, čiščente z gobo
medicina gobica (iz gaze); naraslo testo
figurativno zastonjkar, prisklednik, parazit; vrsta pudinga

to have a sponge down umiti se z gobo
to pass the sponge over figurativno izbrisati iz spomina, pozabiti (kaj)
to throw (to chuck, to toss) the sponge up figurativno opustiti boj (borbo) (pri boksanju); vreči puško v koruzo, priznati svoj poraz, opustiti (kaj)

stangare v. tr. (pres. stango)

1. pregraditi, pregrajevati

2. udariti, tolči s kolom

3. pren. pritisniti, pritiskati; prizadeti:
stangare un alunno šol. hudo izprašati učenca; ekst. vreči učenca
stangare i cittadini con forti tasse pritisniti na državljane s hudimi davki

4. absol. šport močno streljati (na vrata)

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl

etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
opremljeno stanovánje furnished apartments pl
enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
prosto stanovánje in hrana all found
službeno stanovánje official residence
pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
najem stanovánja lease
ara za stanovánje deposit, earnest (money)
izselitev iz stanovánja removal
sprememba stanovánja change of residence, removal
zamenjava stanovánja exchange of dwellings
najemnina za stanovánje rent, rental
dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming

stanovánje vivienda f ; alojamiento m ; habitación f ; casa f ; cuarto m

enodružinsko stanovanje vivienda unifamiliar
etažno stanovanje apartamento m; piso m
dvosobno stanovanje vivienda de dos habitaciones
kletno stanovanje sótano m (habitable)
mansardno, podstrešno stanovanje sotabanco m, guardilla f, buhardilla f
prostorno stanovanje vivienda espaciosa
pritlično stanovanje piso bajo, planta f baja
samsko stanovanje piso de soltero
službeno stanovanje domicilio m oficial, vivienda de servicio
stanovanje s (z vsem) komfortom vivienda (gran) confort
brez stanovanja sin casa, sin domicilio
gradnja (družbenih) stanovanj construcción f de viviendas protegidas
iskanje stanovanja búsqueda f de alojamiento; busca f de piso
menjava stanovanja cambio de domicilio (ali de alojamiento)
pomanjkanje stanovanj escasez f de viviendas
iskati stanovanje buscar piso
menjati (svoje) stanovanje cambiar de domicilio, ir a vivir a otra casa
izseliti se iz stanovanja mudarse (de casa)
vreči iz stanovanja desalojar
vzeti v stanovanje koga alojar a alg

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken