Franja

vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
vléči noge za seboj pri hoji to scuff
vléči vrv to haul at a rope
to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
vléči na uho (figurativno) to listen to
krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
vléči na zeleno (barvo) to incline to green
vléči dreto (smrčati) to snore
prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
vojna se vleče the war is dragging on

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

vojaška mornarica stalna zveza
(o vojski) ▸ haditengerészet, hadiflotta
Sopomenke: vojna mornarica

vôjen -ôjna, -o of war, war(-); wartime

v vôjnem času in wartime, during the war
vôjna akademija military academy, staff college
vôjen, -ôjna, -o cilj war aim
vôjna cona war zone
vôjna bremena war burden
vôjni davek war tax, contribution
vôjni dobičkar war profiteer
vôjni dolg war debt
vôjna doklada field allowance, allowance for service in the field
vôjni dopisnik war correspondent, war reporter
vôjna grožnja threat(s) of war
vôjni hujakač warmonger
vôjni invalid disabled ex-soldier
vôjno gospodarstvo wartime economy
vôjna industrija war industry
vôjna ladja warship, man-of-war, (bojna) battleship, (oklopnica) ironclad, dreadnought
vôjno letalo warplane, military aircraft
vôjna luka naval port
vôjni material war material
vôjna krivda war guilt
vôjni minister minister of war, VB Secretary of State for War, ZDA Secretary of War
vôjna mornarica navy; naval force
vôjno ministrstvo VB War Office, ZDA War Department, ZDA pogovorno pentagon
vôjni načrt war plan
vôjna nevesta war bride
vôjna napoved declaration of war
vôjna nevarnost (figurativno) war clouds pl
vôjna obveznica, zadolžnica war bond
vôjna oprema war equipment, armament
vôjna odškodnina war indemnity
vôjno posojilo war loan
vôjno pozorišče war zone, ZDA theatre of war
vôjni plen war booty, loot, spoils pl
vôjne priprave preparations pl for war
vôjna pripravljenost national war preparedness
vôjno poročilo war communiqué
vôjno pravo laws pl of war
vôjna psihoza war fever
vôjna sirota war orphan
vôjno sodišče court-martial, pl -s, courts-martial
vôjno stanje state of, war, war footing
vôjni stroški costs of war, war expenditure
vôjne strahote (pesniško) the dogs of war
vôjna sredstva (denar) (pesniško) sinews pl of war
vôjni ujetnik prisoner of war (P.O.W.)
vôjno ujetništvo war captivity
vôjna vdova war widow
vôjna veščina art of war, war strategy, tactics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôjen, -ôjna, -o zločin, zločinec war crime, war criminal
proces proti vôjnim zločincem war crimes trial
vôjna zvijača stratagem
vôjna sreča contingencies pl of war

vôjen de guerre

v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre

vôjen (-jna -o) adj. di guerra, in guerra, bellico; militare:
vojna sirota orfano di guerra
vojne žrtve caduti (in guerra)
vojno letalstvo aeronautica militare
vojna odškodnina riparazioni di guerra
vojni zločin crimine di guerra
vojna psihoza psicosi bellica
vojna ladja nave da guerra
vojna napoved dichiarazione di guerra
vojni dobičkar pescecane
vojni hujskač guerrafondaio
jur. vojni plen bottino di guerra
vojni razpored ruolo, matricola
vojno posojilo prestito di guerra

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vojsk|a² [ô] ženski spol (-e …) ➞ → vojna
iti na vojsko in den Krieg ziehen

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

vseuničujóč (-a -e) adj. distruttore, devastatore, sterminatore:
vseuničujoča vojna guerra devastatrice

vsíliti vsiljeváti

vsíliti, vsiljeváti komu kaj to force (ali to impose) something on someone, to thrust (ali to ram) something down someone's throat
vsilil nam je svojo družbo he thrust himself upon us
ne maramo vam vsíliti, vsiljeváti blaga we will not force the goods on (ali upon) you
vojna nam je bila vsiljena the war has been forced on (ali upon) us
vsíliti, vsiljeváti se komu to impose oneself upon (ali on) someone, to intrude, to force oneself on someone, to barge in; to interlope
vsilila se mi je misel the idea suggested itself to me

wartime [wɔ́:taim]

1. samostalnik
vojni čas

2. pridevnik
vojni

wartime propaganda vojna propaganda

wordy [wə́:di] pridevnik (-dily prislov)
iz besed sestavljen; beseden; poln besed, zgovoren, dolgovezen

wordy warfare besedna vojna

zalívski (-a -o) adj. del golfo:
hist. zalivska vojna Guerra del Golfo
Zalivski tok corrente del Golfo

zaplamenéti (-ím) perf.

1. ardere, divampare, avvampare

2. pren. (zasijati) accendersi; brillare, risplendere

3. knjiž. divampare:
zaplamenela je svetovna vojna scoppiò la guerra mondiale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obraz mu je vzplamenel od sramu arrossì in volto dalla vergogna

zaznamováti (-újem) perf., imperf.

1. segnare, contrassegnare; marcare:
zaznamovati planinske poti marcare i sentieri montani

2. (biti znamenje) segnare, rappresentare:
pren. roman zaznamuje začetek nove smeri il romanzo segna l'inizio di una nuova maniera

3. contrassegnare, contraddistinguere, caratterizzare:
politično sceno zaznamuje odsotnost jasno opredeljivih političnih blokov la scena politica è caratterizzata dall'assenza di schieramenti chiaramente identificabili

4. pren. (pustiti posledice) segnare:
vojna je usodno zaznamovala njegovo življenje la guerra segnò fatalmente la sua vita

5. registrare:
zaznamovati rast prodaje registrare un aumento del fatturato

6. knjiž. annotare, registrare:
zaznamovati stroške registrare le spese

zgodovína histoire ženski spol

kulturna zgodovina histoire de la civilisation (ali des civilisations)
literarna zgodovina histoire littéraire (ali de la littérature)
občna svetovna zgodovina histoire universelle
sodobna zgodovina histoire contemporaine
umetnostna zgodovina, zgodovina umetnosti histoire de l'art
vojna zgodovina histoire militaire (ali de la guerre)
zgodovina starega veka (srednjega veka, novega veka) histoire ancienne (du moyen âge, moderne ali contemporaine)
preiti v zgodovino entrer dans l'histoire
pripadati zgodovini appartenir à (ali faire partie de) l'histoire

zóna¹ (cona) zone; belt

nevarna zóna dangerous zone
nevtralna zóna neutral zone
prepovedana zóna prohibited zone
vojaška zóna military zone
vojna zóna war zone

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)

zvezd|a¹ [é] ženski spol (-e …) astronomija der Stern, das Gestirn (dvojna Doppelstern, glavna Hauptstern, Pasja Hundsstern, vodnica Leitstern)
zvezda repatica der Komet, der Schweifstern, Haarstern
figurativno srečna zvezda der Glücksstern, ein guter Stern
nesrečna zvezda der Unstern
zvezde/zvezd Stern-, Sternen-
(soj der Sternenglanz, svetlikanje die Sternstrahlung, vojna der Sternen-Krieg, ime der Sternname, oddaljenost die Sternentfernung)
ločna razdalja zvezde pod horizontom die Depression
brez zvezd sternlos
posut z zvezdami bestirnt, besternt, sternbesät
zvezda vzhaja/zahaja der Stern geht auf/unter
figurativno biti zapisano v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
obljubljati zvezde z nebes komu (jemandem) goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
videti zvezde Sterne sehen, od bolečin: die Engel singen hören
pod srečno zvezdo vom Glück begünstigt
rojen pod srečno zvezdo unter einem günstigen Stern geboren