Franja

zádnji último

v zadnjem času últimamente
v zadnjem hipu en el último momento
v zadnjih letih (en) estos últimos años
zadnje novice (vesti) noticias f pl de últiata hora
zadnja ura la hora suprema
zadnji (pretekli) teden la semana pasada
zadnja volja última voluntad f
do zadnje kaplje krvi hasta la última gota de sangre
do zadnjega moža hasta el último hombre
biti v zadnjih vzdihljajih estar en la agonía
imeti zadnjo besedo decir la última palabra
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar

zaostájati to lag behind; to fall behind; (s plačilom ipd.) to be in arrears (z with), to be behindhand (z with); not to keep abreast (z with); (v učenju) to be backward; (v kvaliteti) not to be equal, not to be a match for

oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti they are no match for our soldiers in courage
moja ura zaostaja pet minut my watch is five minutes slow
zaostájati za kom (za čim) to lag behind (ali not to keep up with) someone (something)
on ne zaostaja za nikomer (v) he is second to none (in)
ne smeš zaostájati za njim v vljudnosti you must not be outdone by him in politeness

zaostájati

ura zaostaja la montre retarde (ali est en retard)

zaostájati (-am) | zaostáti (-stánem) imperf., perf.

1. rimanere indietro:
zaostajati za skupino rimanere indietro rispetto al gruppo

2. ritardare:
ura večkrat zaostane l'orologio ritarda spesso, è spesso indietro
zaostajati v rasti, duševno ritardare nella crescita, ritardare psichicamente

3. (biti po vrednosti za čim) non raggiungere, essere da meno:
zaostajati za sosednimi državami po številu avtomobilov non raggiungere i paesi vicini per numero di veicoli
prevod ne zaostaja za izvirnikom la traduzione non è da meno dell'originale

4. tardare, essere in ritardo:
zaostajati za pol leta z delom, s plačilom essere in ritardo di un anno col lavoro, coi pagamenti

5. šol. (zaostati, ne izdelati) essere bocciati (in); ripetere (l'anno);
zaostati iz matematike prendere un insufficiente in matematica
zaostati v petem razredu ripetere la V elementare

zapésten wrist(-)

zapéstna ura wristwatch
trak za zapéstno uro watchstrap, ZDA watchband

zapésten de poignet

zapestna ura montre-bracelet ženski spol

zapésten (-tna -o) adj. del polso, da polso; anat. del carpo, carpale:
zapestna ura orologio da polso
anat. zapestna kost osso carpale
zapestni člen nocella

zapésten

zapestna ura reloj m de pulsera

zastájati (na poti) rester en arrière , (za drugimi) rester derrière les autres, être distancé par les autres; s'arrêter ; (promet) se ralentir, s'interrompre, être paralysé (ali interrompu, arrêté, immobilisé, stoppé) , s'embouteiller, s'engorger ; (trgovina) être stagnant, aller au ralenti, se ralentir, languir ; (pogovor) tarir, s'interrompre, être interrompu ; (pulz, srce) s'arrêter, cesser de battre ; (kri) se congestionner, se coaguler , figurativno se figer

ura zastaja la montre (ali l'horloge) retarde

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zemljepis moški spol (-a …) die Geographie; šolski predmet: die Erdkunde
pouk zemljepisa der Erdkundenunterricht
ura zemljepisa die Erdkundenstunde

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zgodovin|a ženski spol (-e …) die Geschichte
novejša zgodovina neuere Geschichte
(agrarna Landwirtschaftsgeschichte, družine Familiengeschichte, duhovna Geistesgeschichte, geološka zgodovina zemlje Erdgeschichte, kulturna Kulturgeschichte, literarna Literaturgeschichte, najstarejša Frühgeschichte, naselbinska Siedlungsgeschichte, odrešenjska Heilsgeschichte, problemska Problemgeschichte, socialna Sozialgeschichte, sodobna Zeitgeschichte, svetovna Weltgeschichte, umetnostna Kunstgeschichte, besed Wortgeschichte, filozofija biti Seinsgeschichte, človeštva Menschheitsgeschichte, dežele/države Landesgeschichte, filozofije Philosophiegeschichte, glasbe Musikgeschichte, gledališča Theatergeschichte, jezika/jezikov Sprachgeschichte, mesta Stadtgeschichte, prava Rechtsgeschichte, stvarjenja Schöpfungsgeschichte, vere/verstev Religionsgeschichte, znanosti Wissenschaftsgeschichte)
brez zgodovine geschichtslos
… zgodovine Geschichts-
(filozofija die Geschichtsphilosophie, pojmovanje die Geschichtsauffassung, potvarjanje die Geschichtsklitterung, die Geschichtsfälschung, pouk der Geschichtsunterricht, študij das Geschichtsstudium, učitelj der Geschichtslehrer, ura die Geschichtsstunde, znamenje das Geschichtszeichen)
iz najstarejše zgodovine frühgeschichtlich
iz zgodovine filozofije philosophiegeschichtlich
strokovnjak za zgodovino der -geschichtler
(najstarejšo Frühgeschichtler)
zgodovina nas uči die Geschichte lehrt …
figurativno imeti dolgo zgodovino eine Vorgeschichte haben

zíden wall(-); mural; used for hanging on the wall

zídna preproga hangings pl, tapestry
zídne tapete wallpaper
zídne slike wall paintings, mural paintings, murals pl
zídna omara wall cupboard
zídna ura wall clock
zídni (stenski) zemljevid wall map
zídno zrcalo (med 2 oknoma) pier glass

zlat (-a, -o) golden, aus Gold; figurativno golden; figurativno človek: goldig; po barvi: goldfarben, goldfarbig, golden; lasje: goldblond; Gold- (frank der Goldfrank, nakit der Goldschmuck, okvir der Goldrand, odtenek der Goldton, zob der Goldzahn, bronca die Goldbronze, klavzula die Goldwertklausel, Goldklausel, krona die Goldkrone, medalja die Goldmedaille, mrzlica das Goldfieber, nit der Goldfaden, osnova die Goldbasis, parmena agronomija in vrtnarstvo die Goldparmäne, prevleka die Goldkrone, rezerva die Goldreserve, ruda das Golderz, valuta/veljava die Goldwährung, verižica die Goldkette, zalivka die Goldplombe, žica der Golddraht, kritje die Golddeckung)
zlata sredina die goldene Mitte
zlato pravilo die goldene Regel
zlato runo das Goldene Vlies
zlato tele das goldene Kalb
zlate niti množina das Fadengold
figurativno rana ura zlata ura Morgenstunde hat Gold im Munde
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

zlate besede paroles ženski spol množine d'or
zlata črka lettre ženski spol d'or
zlat dolar dollar d'or moški spol
zlata medalja médaille ženski spol d'or
zlat okvir cadre doré
zlata poroka noces ženski spol množine d'or
zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
zlata rezerva réserve ženski spol d'or
zlata ruda minerai moški spol d'or
zlat rudnik mine ženski spol d'or
zlato runo la toison d'or
zlata sredina le juste milieu
zlato tele le veau d'or
zlati vek l'âge d'or
zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
zlato srce cœur moški spol d'or
obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zvonik moški spol (-a …) der Kirchturm, Glockenturm
vrh zvonika die Kirchturmspitze
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
ura na zvoniku die Kirchturmuhr
lina na zvoniku das [Schalloch] Schallloch

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato