Franja

dálje plus loin, plus avant

in tako dalje et ainsi de suite, et caetera, etc.
dalje prihodnjič à suivre
odslej dalje à partir de maintenant, dès à présent
igrati (se) dalje continuer à jouer

dálje adv.

1. (bolj daleč) più lontano:
pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso

2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo

3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi

4. (v vezniški rabi) e, quindi:
in tako dalje eccetera

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

davčno pravo stalna zveza
pravo (področje prava) ▸ adójog
Prav tako je dokončal študij zgodovine, sociologije, politologije, davčnega prava in ekonomije na Univerzi v Uppsali in na Univerzi v Stockholmu. ▸ Történelmet, szociológiát, politológiát, adójogot és közgazdaságtant is tanult az Uppsalai Egyetemen és a Stockholmi Egyetemen.

dávno adv.

1. da molto tempo

2. molto tempo fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to še davno ni tako non è affatto così

de conj.

1. če

2. da

3. zelo
□ atât de tako zelo

dé [de] masculin

1. (= dé à coudre) naprstnik; familier majhna čaša, kozarček

2. (= dé à jouer) (igralna) kocka; architecture podnožje, podstavek

dé pipé tako narejena kocka, da pade zlasti na neko določeno stran
un dé à coudre (figuré) zelo majhna količina (de vin vina)
cornet masculin à dés kupica za metanje kock
coup masculin de dés met kocke (pri igranju)
jouer aux dés kockati
c'est un coup de dé(s) to je stvar sreče
le dé en est jeté (figuré) kocka je padla
les dés sont jetés odločitev je padla

dear³ [diə] samostalnik
ljubček, ljubica; očarljiva oseba

there's a dear bodi tako ljubezniv in
what dears they are! kako so ljubki!

debáta (-e) f dibattito, discussione:
sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
začeti debato aprire una discussione
živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
pren. biti izven debate essere fuori discussione
tako bo in konec debate sarà così, punto e basta

debilen pridevnik
1. izraža negativen odnos (o nepremišljeni, nespametni stvari ali dejanju) ▸ debil, debilis
Najslabše, kar lahko narediš, je, da daješ ljudem debilne reklame. ▸ A legrosszabb, amit tehetsz, hogy debil reklámokkal bombázod az embereket.

2. izraža negativen odnos (o nepremišljeni, nespametni osebi) ▸ debil, debilis
Ne morem verjeti, da sem bila tako debilna. ▸ Nem tudtam elhinni, hogy ennyire debil voltam.

3. sovražno (o osebi z motnjo v razvoju) ▸ debil, debilis
V mojem času je na šoli, ki sem jo obiskoval, bil vsa leta en sam debilen otrok. ▸ Az én időmben az iskolánkban évfolyamonként csak egy debil gyerek volt.

decembrski pridevnik
(o mesecu decembru) ▸ decemberiStranki bosta tako skupaj nastopili na decembrskih parlamentarnih volitvah. ▸ A két párt így együtt indul a decemberi parlamenti választásokon.
Sonce je zahajalo in obetala se je mrzla decembrska noč. ▸ A nap lemenőben volt, és hideg decemberi éjszaka ígérkezett.

dēcĭdō² -ere -cĭdī (—) (dē in cadere)

1. pasti (padati) s česa, pasti na tla, odpasti (odpadati): vide, ne, dum ad cacumen pervenire contendis, decidas Cu., Camillus subito lapsu decidit Val. Max., d. iuxta cubiculum eius Suet., columba decidit exanimis V., decidente equo Front.; (o stvareh): ut imber decidat Lucr., si decidit imber H., crustae decidunt Cels., pedes decidunt Cels. odpa-dejo, otrpnejo, lumen decidit Suet., si paulum progressis decidit toga Q.; (o laseh, perju, zobeh) izpasti (izpadati): cum … deciderint comae H., plumae, pavoni quae deciderant Ph., omnis fructus (= lana) iam illis (ovibus) decidit Pl., dens decidit, dentes postremi decidunt, equo dentes decidunt Plin.; (o rekah, vodovju) teči, iztekati se: Euphrates vaste decidit, amnis per uberrima arva decidens Mel., decidentium aquarum sonus Front.; (o zgradbah, gorah) podreti (podirati) se, (z)rušiti se, udreti (udirati) se: celsae graviore casu decidunt turres H., montium decidentium moles Plin. iun. Izhodišče v abl.: d. equo C., quae deciderant patula Iovis arbore glandes O., d. caelo Plin. (o meteorju); s praep.: poma ex arboribus … decidunt Ci., vidi guttas e flore cruentas decidere O., d. e summo toro O., ex alto, ex superiore loco Cels., e superiore caelo Plin., ex equo Plin., ab equo O., decidens ab Alpibus Rhenus Mel., decido de lecto praeceps Ter. Smer v acc. s praep.: in foveam Ph. in (pren.) Lact., in puteum foveamque H., in praeceps (v globino), in mare, in terram, in laqueos O., in dolium Iuv., fons in Larium lacum decidit Plin. iun., decidit fulmen in lacum Suet. ali in castra alicuius Front., d. cum ponte in Tiberim Aur., pars maior missilium (izmetanih darov) intra popularia deciderat Suet., vulnerato equo cum praeceps ad terram decidisset Iust. Izhodišče in smer: qui cum … in terram ex equis decidissent N., ex quo (dorso) Asiae omnia fere flumina in … mare … decidunt Cu., tunica … ex utraque parte ad pedes decidit Suet. — Pren.: occasio quasi decidit de caelo Pl. priložnost se je ponudila, kakor da bi z neba padla = nepričakovano, ex astris decidere Ci., ficta omnia celeriter tamquam flosculi decidunt Ci.

2. occ.
a) pasti v (med) kaj = priti v (med) kaj, zaiti v kaj, zabresti v kaj, ujeti se v kaj: fugiens hic decidit acrem praedonum in turbam H., ne oculis quidem captus in hanc fraudem … decidisti Ci., decidit in casses praeda petita meos O., sua sponte in hos laqueos d. Lact.; ne in malum habitum corpus eius decidat, metus est Cels. da ne bi njegovo telo obolelo (obnemoglo), qui ex atra bile huc deciderunt Cels. ki so zaradi težkokrvnosti za tem zboleli, is, qui ex quartana in hydropa deciderat Cels. ki je dobil vodenico po …
b) v grob leči, (pasti), umreti, mrtev zgruditi se: ita cuncti solstitiali morbo decidunt Pl., scriptor abhinc annos centum qui decidit H., nos ubi decidimus, quo pater Aeneas, … pulvis et umbra sumus H., decidit percussus ab apro Hyg., si decidat hostis Stat., Phoebeo domitus Python cum decidit arcu Cl.

3. pren. globoko pasti = v nesrečo zabresti, propasti (propadati), ponesrečiti se, po zlu iti: non enim virtute hostium, sed amicorum perfidiā decidi N., huc decidisse cuncta, ut … T. tako hudo, da je vse propadlo, nunc eo decidit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun. je tako globoko padel, ad eas rei familiaris angustias decidit, ut … Suet. prišel je v tako žalostne (neugodne) premoženjske razmere; (o govorniku in posnemajočem pisatelju): saepe illi bene cessit, saepe decidit Sen. tr., ego ab archetypo labor et decido Plin. iun.; occ. izpasti, izginiti iz česa, izgubiti, opustiti kaj, odpovedati, izogniti se čemu: an toto pectore deciderim Tib. ali sem (ji) povsem izginil iz srca, quanta de spe decidi! Ter. kakšno upanje mi je splavalo po vodi! Antiochus postquam a spe societatis Prusiae decidit … L., postquam spe decidit Suet.

deciēns, mlajše deciēs, num. adv. (decem)

1. desetkrat: columbae decies anno pariunt Plin., decies et octies Pall., deciens centena milia Ci., L., Front. (10 x 100 x 1000 =) milijon = deciens centum milia L., okrajšano: decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H. ali sume tibi deciens (sc. centena milia) H., tako tudi: ita HS deciens Q. Dionem perdidisse Ci., hinc HS quater deciens P. Tadio numeratum Ci. 4,000.000 sestercijev, HS deciens (sc. centena milia) et octingenta Ci. 1,800.000 sestercijev, deciens (sc. centena milia) aeris L. milijon asov; pesn.: deciens decemviri = centumviri O., bis decies = vicies Mart.

2. sinekdoha desetkrat = pogosto(krat), često(krat), dostikrat: deciens dixi Pl., haec deciens repetita placebit H., quod (carmen) … deciens non castigavit ad unguem H., deciens lectis tabellis Iuv.

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

decir Ia buena ventura vedeževati
decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
decir misa brati mašo
el qué dirán strah pred govoricami
no decir una cosa por otra povedati resnico
por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
tener a. que decir imeti kaj očitati
decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
dar que decir a la gente dati povod za govorice
decir por decir metati bob ob steno
por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
es decir, es a decir namreč
¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
sé decir que toliko lahko rečem, da ...
ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
¡diga! halo! (telef. klic)
¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
decirse imenovati se
dijérase tako rekoč
diciendo y haciendo rečeno storjeno
más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko

dēclīnō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κλίνω, κλίνη)

I.

1.
a) trans. v drugo smer obrniti (obračati), odkloniti (odklanjati), odvrniti (odvračati): d. atomum Ci., (arietis) ictus laqueis exceptos L., ocellos Pr., non statim d. undam Cu. (o reki), pedamenta declinata Col. poševno stoječi; z adv., praep. in samim abl.: si quo inde agmen declinare voluissem L., si quā declinarent qui agebant ictum L., iter eo d. Cu., non se ab illo d. O. ne obrniti oči od njega, non prius ex illo flagrantia lumina d. Cat., d. paulum se extra viam Pl. obrniti, nares in alteram partem declinantur Cels., sese rectā regione viaï d. Lucr.; pesn. (litota): nec dulci declinat lumina somno V. ne obrne oči od sladkega spanja = nagne oči v sladko spanje.
b) intr. v drugo smer obrniti se, nagniti (nagibati) se, izogniti (izogibati) se: cohortes … declinavere paululum L., se, etiamsi in acie occurrerit, declinaturum L., declinare dixit atomum perpaulum Ci. Smer: Manlium iussit … ad se declinare L., vetus via regia nusquam ad mare declinans L. ki se nikjer ne nagiba k morju, quantum in Italiam declinaverat belli L., d. in fugam Cu., die iam in vesperum declinante Col. ko se dan že nagiba k večeru. Izhodišče: d. paulum viā militari Cu., rectā viā (pren.) Q., atomi errantes et de via declinantes Ci., d. paulum ad dexteram de via Ci., (d. de via tudi pren. = skreniti s poti dolžnosti: Ci., Gell.), d. a Capua Ci. ep., a recto itinere (pren. o govoru) Q.

2. pren.
a) trans. α) v drugo smer obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): d. suspicionem quaerentium Petr. iščoče odvrniti od sledi, aetate iam declinata Q. v visoki starosti, milites stupentis animi et naturali habitu declinati Gell. tope in omahljive nravi (čudi); s praep.: neque (mulierem) declinatam quidquam ab aliarum ingenio ullam reperies Ter. ki se po miselnosti razlikuje od drugih, ut declinet a proposito deflectatque sententiam Ci., rumoribus advorsat in pravitatem, secunda in casum, fortunam in temeritatem d. S. fr. (kaj na kaj zvračati, kaj čemu pripisovati), tako tudi: adversa in inscitiam Paeti declinans T. β) gram. besede pregibati (sklanjati, spregati, stopnjevati, izpeljevati): Varr., Q., in casus declinari Q. sklanjati se, verba declinata Q. izpeljanke; pri poznih slovničarjih je declinare le = sklanjati: Char., Don. idr. γ) ret. hoc oratio recta, illud figurā declinata commendat Q. prispodobni ali preneseni govor
b) intr. α) ogniti (ogibati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu, česa, odstopiti (odstopati) od česa, (za)pustiti kaj: ipse ab religione officii declinavit Ci., d. a malis Ci., a parvis delictis diligentius Ci., de statu suo Ci. ogniti se svojemu položaju ali izgubiti ga; abs.: magnā rerum permutatione impendente declinasse me paulum Ci. da sem se malo izognil. β) zaiti od česa, odmakniti se od česa, zastraniti od česa: aliquantum a proposito Ci., ut eo revocetur, unde huc declinavit oratio Ci., in hoc genus plerique cum declinavissent ab eo, unde profecti sunt, aberrarunt Corn., si qua in parte lubricum adulescentiae nostrae declinat, revocas T. γ) nagniti (nagibati) se k čemu, vda(ja)ti se čemu, naklonjen biti komu: coacti ab auctoribus iniuriae ad vindices futuros declinant L., plerique … ad discendum ius declinaverunt Q., d. in peius Q., Cyrus in asperam declinat Pholoën H.; abs.: paulatim declinat amor O. se sprevrže, se izpridi. δ) medic. na boljše se obrniti (obračati), odleči (odlegati): ubi ea (inflammatio) declinavit Cels., declinante morbo Plin., declinantibus doloribus Th. Prisc.

— II. occ. trans.

1. ogniti (ogibati) se komu, čemu, s poti iti komu, čemu, izmikati se komu, čemu, odbi(ja)ti koga, kaj: urbem unam mihi amicissimam declinavi Ci., non satis recte impetum d. (borilno) Ci., odbi(ja)ti, tako tudi (pren.): illa belua iudicii laqueos declinans Ci., invidiae impetum d. Iust.; d. victorem hostium exercitum Iust.

2. pren. odvrniti (odvračati) kaj, odbi(ja)ti kaj, odpovedati se čemu: vitia Ci., minas Clodii contentionesque Ci., ea, quae nocitura videantur Ci., impudicitiam uxoris T., ea maxime declinans, quorum recens flagrabat invidia T., d. societate culpae invidiam T., periculum, fatorum pericula, scelus Iust.

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu

dēfatīgō (dēfetīgō) -āre -āvī -ātum

1. popolnoma utruditi, upehati,
a) telesno: Pl., Ter., Auct. b. Afr., Suet., Tert., exercitum cotidianis itineribus d. C., cum crebro integri defessis succederent nostrosque defatigarent C.; pogosto v pass.: Ter., poseb. v pt. pf.: Auct. b. Afr., puella defatigata Ci., milites defatigati cursu et spatio pugnae (po dolgotrajnem boju) C., miles defatigatus labore, defatigati proelio ac fugā Cu.; subst.: defatigatis in vicem integri succedunt C.; pren. (o stvareh): defatigatum et effetum solum Col.
b) pren. (duševno): ne te adulescens mulier (namreč govoreča) defatiget Ter., ego me et macero et defatigo Pl., ille (ordo) … iudices omnes potest defatigare Ci., ne de eodem plura enumerando defatigemus lectores N.; v pass.: defatigari clamore Pl., animo defatigato tuo Ci., animi defatigati ab adversariis multitudine verborum Ci.; med. utruditi se, opešati, o(b)nemoči, omagati: nostrum est non defatigari supplicando Ci. ne naveličati se prositi, noli in conservandis bonis viris defatigari Ci., defatigatis licitatoribus Ci. ko so dražilci opešali ob dražbi (tako, da niso več hoteli dražiti); z inf.: non despero nec defetigabor permonere … in labore et periculis Lentulus in Ci. ep.

2. occ. koga do onemoglosti utruditi, prizadevati mu kaj hudega, pestiti: rem publicam Aur.

dēficiō -ere -fēcī -fectum (dē in facere)

I. intr. (v refl. pomenu)

1. odpraviti (odpravljati) se, od tod odpasti (odpadati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu: ut civitates eius insulae … numquam postea deficerent Ci., ne cuncta Gallia deficeret, ne civitas eorum impulsu deficeret C., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., iam nonnullae insulae propter acerbitatem imperii defecerant N., dubiis ne defice rebus V., ne Apulia omnis ad (ob z loc.) praesentem terrorem deficeret L., ne illi ad (ob) spem amicitiae Romanorum deficerent L., deficientes populi Cu. odpadli, verolomni. Od kod? (redko s samim abl.): illis legibus populus Romanus prior non deficiet; si prior defexit (st.lat. fut. II.) publico consilio dolo malo, tum … Formula vetus ap. L.; pogosteje s praep. a(b): consules … a senatu, a re publica, a bonis omnibus defecerant Ci., qui (Tissaphernes) ab amicitia regis defecerat N., quod oppidum primum omnium … ab rege defecerat S., numquam isti populi … a nobis deficient L.; pren. izneveriti se komu, čemu, odstopiti (odstopati) od česa: ut a me ipse deficerem Ci., si a virtute defeceris Ci., si plane a nobis (od našega nazora, od našega mnenja) deficis Ci. Kam? z odpadom (izneverjenjem) prestopiti (prestopati) h komu: quae (urbes) ad se defecerant S., defecere … ad Poenos hi populi L., maior pars Asiae ad eum defecit Iust. Od kod? in kam? quod primus a patribus ad plebem defecisset L., Athenienses et Thebanos ab eo ad Persas defecisse Iust.

2. pren. poiti, pohajati, manjkati, zmanjk(ov)ati, izginiti (izginjati), miniti (minevati), neha(va)ti: manebat insaturabile abdomen, copiae deficiebant Ci., cum eius generis copia deficeret C., non materia, non frumentum deficere poterat C., vel superans aliquid vel deficiens Cels. kaka obilica ali kak primanjkljaj, si lacrimae deficient O., iam arma deficiunt, iam aqua defecerat Cu., radices quoque et herbae defecerant Sen. ph., pabulo circa deficiente Plin.; (o osebah): cum esset Demosthenes, multi oratores magni et clari fuerunt … nec postea defecerunt Ci., Pygmaei, minutum genus et quod … defecit Mel.; o abstr.: deficit non voluntas, sed spes Ci., nec vero levitatis Atheniensium exempla deficiunt Ci., bellum ibi aliquando defecit Fl., deficiente cotidie regis maiestate Iust.; (časovno) primanjkovati, manjkati, prekratek biti: dies deficiat, si velim numerare Ci., si tempus anni ad bellum gerendum deficeret C.; z dat.: sermoni deficiente die O. Pogosto pren.: opes familiares defecerant S., deficit oratio L. besed zmanjkuje, deficit ultimus spiritus Cu. pojema, zastaja, munimenta deficiunt Cu. razpadajo, deficit vox Cu., vox sanguisque defecerant Cu. (mož) je obmolknil in obledel, quā deficit ignis V. kjer se neha = kamor ni prodrl, in deficiente iam porticu Petr. že ob koncu stebrišča, ultima pars aulae deficientis Mart. ob koncu, ubi deficit buxus Plin. iun. kjer se nehava, silvae deficiunt O. gozdov ni več; (o dnevu) nagniti (nagibati) se k večeru: ubi dies deficit, ibi noctem agunt Mel., die iam deficiente Petr.; (o soncu) zahajati, v zaton iti: quā venit (deus = sol) exoriens, quā deficit Pr.; (o soncu in luni) mrkniti (mrkati): Gell., Iust., sol deficiens Ci., luna deficiens Cu., solem lunae oppositu solere deficere Ci., serenā nocte subito … plena luna deficit Ci.; (o ognju in luči) pojemati, ugasniti, ugašati: ubi ignem deficere extremum videbat V., quoties defecerat lumen, renovabat Petr.; (o vodovju) upasti (upadati), uteči (utekati) se, odteči (odtekati), uplahniti: utcumque exaestuat aut deficit mare L. kakor pač morje narašča ali upada (ob plimi ali oseki), fons meridie semper deficit Plin.; (o studencih in rekah) usahniti (usihati), posušiti se: deficiunt … fontis aquae O., Euphrates … deficit Mel.; (o svetu) propasti (propadati): Q. (V, 10, 79); (o drugih stvareh): non deficiente crumenā H. dokler je še kaj denarja v mošnji, naspr.: deficiente cruminā Iuv.; v pomenu nehati se = odmreti (odmirati), izumreti (izumirati): deficientis affinitatis gradus Plin. iun., progenies Caesarum in Nerone (z Neronom) defecit Suet. Occ. (jur.)
a) odpasti (odpadati), ne vršiti se, ne biti: deficit actio, interdictum Icti.
b) si cautio medio tempore defecerit Pap. (Dig.) če je varščina … zapadla (= če se varščina zaradi dolžnikove nezmožnosti plačila ni mogla izpolniti).
c) (o osebah) propasti (propadati), obubožati, priti na boben, brez dohodkov ostati: deficit Matho Iuv., nisi principales debitores defecerint Dig.

3. obnemoči, omagati, (o)pešati, (o)slabeti, omrtveti, odpoved(ov)ati (o udih): equus deficiens procubuit Ci., quamvis consenuerint vires atque defecerint Ci., multi tot bellis defecerant C., pugnando non deficiebant C., nervi deficiunt O., me tenuit moriens deficiente manu O., deficiunt ad coepta manus O., quorundam adversus hostes deficit manus Sen. rh., deficiunt corpora Q., in ipso gelu deficientia corpora Cu., deficiens caput Cu., id membrum, quod deficit Cels. omrtveli ud, membra deficere coeperunt Cu., navis deficit undis (abl.) V. se ne drži na valovih = ni kos valovom; pren.: utcumque defecere mores H. so propadle, deficit ars O. ali pictura deficit Petr. propada; nisi memoria forte defecerit Ci. ne opeša; cur deficiat animus? Q. zakaj bi upadlo srce? tako tudi: primum animi … deficere coeperunt Cu.; mihi iam toto hic furor non deficit anno Pr. me ne mine; ut id (odium) in me uno … deficeret Ci. da bi se … izdivjalo, tako tudi: duo milia, in quibus occidendis defecerat rabies Ci.; tota mente d. O. popolnoma onesvestiti se; occ. umirati (umreti): vitā d. Pl.; potem samo deficere: cum eum amici deficere viderent Cu., deficiens T. umirajoči; pren.: animo d. Ci., C. srce izgubiti (izgubljati), non tamen defecere animis Tyrii Cu., tudi samo deficere: Ci. ep., hortari milites, ne deficerent S., deficit luctu rex V., comites deficiunt O.

II. trans.

1. koga zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), komu se izogniti (izogibati): me Leontina civitas defecerit Ci., genitor Phaëthontis … cum deficit orbem O., me mea deficit aetas O., Somnus sollicitas deficit ante domus Tib.; pesn.
a) z inf.: nec me deficiet nautas rogitare citatos Pr. in ne preneham.
b) z acc. rei: noctes lentus non deficit humor V., linguam defecerat humor O. jezik je usahnil; v pass. deficitur aliquis ali aliquid (ab) aliqua re koga ali kaj zapušča kaj, komu ali čemu zmanjka (zmanjkuje) česa, komu primanjkuje česa: defici a viribus C., deficior prudens artis ab arte mea O., mulier abundat audaciā, consilio et ratione deficitur Ci., animo defici Cu. omedleti, onesvestiti se, defici copiā pabuli frumentique Hirt., tempore deficiar, tragicos si persequar ignes O., quae (mulier) … , si lac habet, menstruis defecta est Cels. pri njej je mesečno perilo izostalo, lacte defici Col (o psici), si memoriā deficitur, quo minus agnoscat cuiusque progeniem Col., defici pecuniā, clientium turbā, nobilitate Sen. ph., non defici extemporali facultate Suet., defici facultatibus Ulp. (Dig.) (gmotno) propasti, priti na boben, obubožati.

2. occ. komu poiti (pohajati), zmanjk(ov)ati, primanjkovati: ipsos res frumentaria deficere coepit C., res (denar) eos iam pridem, fides (kredit) nuper deficere coepit Ci., cum me vires deficere coepissent Ci., si me in ea querimonia non modo vires, verum etiam vita deficiat Ci., quem iam sanguis viresque deficiunt C., nostros vires lassitudine deficiebant C., cum non solum vires, sed etiam tela nostros deficerent C., cum oppidanos iam tela, iam vires, iam ante omnia animus (srčnost) deficeret L., consulem ad regendum equum vires deficiebant L., cupidum me vires deficiunt H., deficiunt inopem venae te H. odpovedale ti bodo žile = zmanjkalo ti bo življenjske moči, sectantem lēvia (gladkost) nervi deficiunt animique (pesniški duh) H., me dies, vox, latera deficiant, si hoc nunc vociferari velim Ci., dies iam me deficiet (mi bo prekratek), si … coner expromere Ci., tempus te citius quam oratio deficeret Ci., tempus deficiet domestica narrantem Val. Max., eum ingenium et dicendi exercitatio defecit Ci., prudentia numquam deficit oratorem Ci., animus si te non deficiet aequus H., si te deficient poscendi munera causae O., ut eorum, quae didicerimus, memoria nos deficiat Col.

III. pt. pf. dēfectus 3,

1. zapuščen, pogrešajoč, brez česa: defecta vigore cervix O., sanguine defecti artus O. izkrvaveli, sol defectus lumine Tib., defectus aetatis viribus et acie oculorum Val. Max., defectus pilis Ph. plešast, aquā ciboque defecti Q., defectum corpore caput Plin. iun. od trupa ločena, brez trupa, ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.; brez abl.: currus Hyg. pomanjkljiv (ker nima osnikov); jur. od dolžnika na cedilu puščen: defecta nomina Paul. Dig. neizterljivi dolgovi.

2. oslabljen, oslabel, slab, onemogel: quod sibi defectis illa tulisset opem O., defecto poplite O., defectus (defectissimus Col.) annis Ph., defectus senio Col., sidera obscura attributa defectis Plin., defectum corpus T., non usque eo defectum (esse) Germanicum T., homo defectae senectutis Icti., in tumidis (speculis videntur) omnia defectiora, at contra in cavis auctiora Ap.; subst. dēfectī -ōrum, m slabiči: Plin.; pren.: defectus amor O.