Franja

fortune² [fɔ́:čən] samostalnik
usoda, sreča; premoženje, imetje, bogastvo, dota; ugodna ženitev (možitev)

ill (ali bad) fortune nesreča, smola
to make one's (ali a) fortune obogateti
to marry a fortune bogato se poročiti
every man is the architect of his fortune vsak je svoje sreče kovač
to tell fortunes vedeževati
to come into a fortune dedovati
pogovorno a small fortune celo premoženje, velik znesek
soldier of fortune vojak najemnik
to have one's fortune told dati si vedeževati
with good fortune če ima človek srečo

fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač

fourbir [-bir] verbe transitif skrbno (o)čistiti, polirati

fourbir un objet očistiti predmet tako, da se blešči
fourbir ses armes (figuré) pripraviti svoje orožje; pripraviti se, da bi se lotili kake tvegane stvari ali prestali hudo preskušnjo

franquear oprostiti, osvoboditi, izvzeti (de od); odobriti; odpreti; frankirati

franquear la puerta, franquear la entrada stopiti (vdreti) v hišo
franquear las cartas frankirati pisma
franquear el paso komu prosto pot dati
sin franquear nefrankiran
franquearse odpluti; odkrito se izraziti o
franquearse con un amigo prijatelju svoje srce odkriti
carta insuficientemente franqueada nezadostno frankirano pismo

fredaine [frədɛn] féminin mladostna (manjša) objestnost, neumno dejanje, neumnost, norost

il a fait des fredaines toute sa vie vse svoje življenje je počenjal neumnosti

frein [frɛ̃] masculin zavora; žvala, uzda, brzda

freins avant, arrière sprednje, zadnje zavore
frein de secours zasilna zavora
frein hydraulique, à huile hidravlična, oljna zavora
frein à main, au pied, à air ročna, nožna, zračna zavora
sans frein nebrzdan
donner un coup de frein, serrer les freins zavirati, pritisniti na zavore
mettre un frein à brzdati, krotiti
ronger son frein (figuré) požreti svojo jezo, ne pokazati svoje nepotrpežljivosti, nestrpnosti

freiner [frɛne] verbe transitif zavirati, ovirati, brzdati, zajeziti

freiner la hausse des prix zavirati porast cen
freiner ses ambitions brzdati svoje ambicije
freiner brusquement ostro zavirati

frente ženski spol čelo; obraz, obličje, sprednja stran

acometer a. de frente lotiti se česa z energijo
arrugar la frente čelo grbančiti, biti slabe volje
lo trae escrito en la frente to se mu takoj vidi na obrazu
hacer frente kljubovati, upirati se
hacer frente a sus compromisos izpolniti svoje obveznosti
frente a frente iz oči v oči
estar frente a frente nasproti si stati
con la frente levantada neprisiljeno, odkrito, predrzno, brezobzirno
de frente od spredaj
seguir de frente naravnost iti
en frente, por frente ravno nasproti

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fulci-pedia -ae, f (fulcīre in pēs) (pijana) ženska, ki potrebuje oporo za svoje noge, ženska, ki se opoteka, ki se maje (= opotekalka, svepalka, vagutalka): Petr. Po drugih: ženska, ki nosi visoke pete, ošabnica.

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.

fusil [füzi] masculin puška; figuré strelec; kresilo, brus; populaire goltanec, želodec

fusil à air comprimé, antichars, de chasse zračna, protitankovska, lovska puška
fusil à lunette puška z daljnogledom
fusil mitrailleur lahka strojna puška
pierre féminin à fusil kresilni kamen
il est un excellent fusil on je izvrsten strelec
coup masculin de fusil strel iz puške, familier zasoljen račun
tir masculin au fusil streljanje s puško
abattre à coups de fusil postreliti
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati, spremeniti svoje mnenje, svoje metode

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

galvauder [-de] verbe transitif onečastiti, kompromitirati; skvariti, spraviti v nered; pohajkovati, vdajati se brezdelju

galvauder son nom osramotiti svoje ime
se galvauder (familier) kompromitirati se

gangway [gǽŋwei] samostalnik
prehod; ladijski ali letalski mostič; hodnik med sedeži v dvorani; rudniški rov

to bring to the gangway privezati (mornarja) za šibanje
britanska angleščina to sit above the gangway zvesto glasovati s svojo stranko
britanska angleščina to sit below the gangway glasovati neodvisno od smernic svoje stranke

garancija guarantee; warranty

z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
garancija proti security against, insurance against, safeguard against
ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
zahteval bom dobre garancije I shall want good security
naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
ki ima tovarniško garancijo factory warranted

garer [gare] verbe transitif postaviti vozilo v garažo (klonico) ali proč od prometa; zapeljati na stranski tir; spraviti na varno

garer sa voiture au bord du trottoir, dans la cour postaviti avto ob rob pločnika, na dvorišče
le train est resté garé pendant longtemps vlak je dolgo časa stal na stranskem tiru
garer ses récoltes spraviti pridelke pod streho
garer sa fortune spraviti svoje premoženje na varno
se garer (familier) parkirati, najti prostor za avto
se garer de quelque chose čuvati se česa; familier postaviti se na varno, ob stran
avoir du mal à se garer s težavo najti prostor za parkiranje
je me suis garé pour laisser passer les coureurs umaknil sem se z avtom v stran, da sem pustil mimo dirkače, tekače
se garer des coups, d'un danger čuvati se udarcev, nevarnosti
se garer des voitures čuvati se avtomobilov, umikati se pred avtomobili

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

generalità f

1. splošnost, univerzalnost

2. splošnost, posplošenost, posploševanje; površnost, površna sodba:
un libro pieno di generalità knjiga, polna posploševanj

3. večina:
nella generalità dei casi v večini primerov

4. pl. generalije, splošni osebni podatki:
declinare le proprie generalità dati svoje osebne podatke

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.