Franja

oreiller [ɔrɛje] masculin podzglavna blazina

prendre conseil de son oreiller (figuré) prespati neko stvar
se battre avec son oreiller ne moči spati
une conscience pure est un bon oreiller čista vest, sladko spanje

otípati (-am) | otipávati (-am) perf., imperf.

1. palpare, tastare, toccare, palpeggiare:
slepec vsako stvar otipa il cieco tasta ogni oggetto

2. med. palpare, esaminare con il tatto

3. pren. tastare, sondare; pog. pomiciare

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

ózek (ózka -o) adj.

1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette

pandero moški spol tamburin; papirnati zmaj

en buenas manos está el pandero (ironično) stvar je v dobrih rokah

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
al parecer de V. po Vašem mnenju
es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
dar su parecer izraziti svojo sodbo
soy del parecer que mnenja sem, da

pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

à pareil jour istega dne
à pareille heure ob isti uri
à une heure pareille! tako pozno!
en cas pareil v tak(šn)em primeru
sans pareil brez enakega, brez para
mon pareil meni enak
vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

parto moški spol porod

parto prematuro prezgodnji porod
estar de parto imeti porodne bolečine
vino el parto derecho stvar se je srečno iztekla

party¹ [pá:ti] samostalnik
stranka, partija; skupina ljudi istih nazorov; družba (zbrana za določen namen, npr. hunting party lovska družba, lovci)
zabava
vojska odred (vojakov)
pravno stranka (pri pravnem postopku), obtoženec, tožitelj, udeleženec (tudi pri telefonskem pogovoru)
sleng oseba, individuum

to be of the party biti med povabljenci (v družbi)
to make one of the party pridružiti se, sodelovati, biti zraven (v družbi)
to make up a party sestati se, zbrati se (družba)
to give a party, ameriško to throw a party prirediti zabavo
at a party na zabavi
to be a party to s.th. biti udeležen pri čem
here's your party zvezo imaš (telefon)
dancing party zabava s plesom
dinner party večerja z gosti
hen party ženska družba
stag party moška družba
tea party čajanka
ekonomija parties interested interesenti
ekonomija parties concerned soudeleženci
ekonomija contracting party, party to a contract pogodbena stranka, kontrahent
ameriško, sleng my party moji ljudje, moja družba
ameriško, sleng it's your party to je tvoja stvar

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pass² [pa:s] samostalnik
prehod, prelaz, ozka pot; ploven kanal, plovni del reke
vojska ključni položaj

to hold the pass braniti neko stvar
to sell the pass izdati neko stvar

pecūniārius 3 (pecūnia) denaren: lis Q., lucrum Ambr., negotium Aug., poena, condemnatio Icti., res Ci., T. denarna stvar (zadeva), denarni posel, finance, rei pecuniariae socius Ci. soudeleženec v denarnem poslu, res p. pogosto = denar: inopia rei pecuniariae Ci., praemia rei pecuniariae C. v denarju; adv. pecūniāriē = pecūniāriter: Ulp. (Dig.).

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

périlleux, euse [-rijö, z] adjectif nevaren

route féminin périlleuse nevarna cesta
saut masculin périlleux smrtni skok, salto mortale, figuré (zelo) tvegana stvar
entreprise féminin périlleuse nevarno početje

perlimpinpin [-lɛ̃pɛ̃pɛ̃]

poudre féminin de perlimpinpin (neučinkovit) čudodelen prašek; stvar brez vrednosti

perorare v. tr. (pres. perōro, pēroro) knjižno vneto zagovarjati, podpirati:
perorare la causa dei popoli oppressi zagovarjati stvar zatiranih narodov

per-pellō -ere -pulī -pulsum (per in pellere)

1. močno pognati (poganjati), močno suniti (suvati): aliquā re perpelli Nigidius ap. Non.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati), pognati (poganjati), napotiti (napotovati), prignati (priganjati), (pri)siliti (prisiljevati), primorati koga k čemu, dognati: animum Pl., urbem metu ad deditionem L., id (k temu) pecuniā et saepius vi T.; abs.: numquam destitit … orare usque adeo donec perpulit Ter. da je (stvar) prignal do konca, da je (stvar) spravil skozi, da je (stvar) izpeljal; s finalnim stavkom: cum perpulit, ut legatos mitteret L. ali ne contra rem publicam sentiret S.; abs.: perpulit (dognal je), ut facerent L.; z inf.: plerique Aethiopum prolem, quos rege Cepheo metus atque odium mutare sedes perpulerit T.
b) živo ganiti, močno se dotakniti, močno pretresti koga, močno presuniti koga, močan vtis pustiti komu, globoko seči komu v srce, impresionirati: candor huius te et proceritas, vultus oculique perpulerunt Ci.

per-tineō -ēre -uī (per in tenēre)

1. segati, raztezati se; držati, voditi do kam, do česa: S. fr., Auct. b. Alx., Belgae pertinent ad inferiorem partem fluminis C., venae in omnis partes corporis pertinentes Ci., ex oppido pons pertinet ad Helvetios C.; metaf. obsegati: Sen. ph., eadem bonitas pertinet ad multitudinem Ci., caritas patriae per omnes ordines pertinebat L.

2. metaf.
a) spadati k čemu, tikati se koga (česa), meriti na koga (kaj), zadevati koga (kaj): quae ad victum pertinebant N., quae ad proficiscendum pertinent C., res ad officium meum pertinet Ci., eodem pertinet, quod … Ci., pertinet ad rem Ci., L. (stvari) primerno je, prav je, zadeva stvar, haec lex ad ludos pertinet Ci., quod ad indutias pertineret C., ad aliquem suspicio maleficii pertinet Ci. sum leti na koga, regnum ad se pertinere Ci. je njegovo, expugnatae urbis praedam ad militem, deditae ad duces pertinere T. plen je last vojakov, plen pripada vojakom; z ACI: pertinet (sc. ad te) esse te talem Ci.
b) rabiti za kaj, služiti v (kot) kaj, biti v (za) kaj, namen imeti: H., T., Sen. ph. idr., quorsum haec oratio pertinet? Ci., quae ad effeminandos animos (ad luxuriam) pertinent C., consilia pertinent ad libertatem recuperandam Ci., summa illuc pertinet, ut sciatis Ci.; od tod ad rem non pertinet z inf.: si ad rem non pertinet planius ostendere Corn. nič ne kaže, nima nikakršnega pomena (smisla), ni primerno.
c) vplivati, pomemben (važen) biti, pomenljiv biti; z odvisnim vprašalnim stavkom: ad rem pertinere visum est L., vehementer pertinet ad bella administranda, quid hostes, quid socii existiment Ci., haud sane multum ad se pertinere, utrum … an L. da mu je precej vseeno. — Od tod adv. pt. pr. pertinenter spadajoč(e) k čemu, zadevajoč(e) kaj, spodobno: ad causam Tert.; komp. pertinentius; superl. pertinentissime: Tert.