Franja

Zadetki iskanja

  • pet [é]

    1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
    … za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
    vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
    star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
    s petimi … fünf-
    (dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
    razdeliti na pet delov fünfteln
    napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
    ob petih um fünf (Uhr)
    pet do petih fünf vor fünf

    2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend
  • petdeset [é] fünfzig
    biti star petdeset let fünfzig Jahre alt sein, fünfzig sein
    bankovec za petdeset mark/tolarjev der Fünfzigmarkschein/Fünfzigtolarschein
  • pianino samostalnik
    (glasbilo) ▸ pianínó
    igrati na pianino ▸ pianínón játszik
    spremljati na pianinu ▸ pianínón kísér
    star pianino ▸ fekete pianínó
    zvok pianina ▸ pianínó hangja
  • piantone m

    1. agr. sadika

    2. straža (v vojski, pri policiji):
    star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati

    3. avto krmilna gred
  • picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

    picar el billete preluknjati vozovnico
    picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
    picar la vena kri puščati
    le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
    picar más alto staviti večje zahteve
    picar a la puerta potrkati na vrata
    picar con las manos ploskati
    picar con los pies z nogami topotati, cepetati
    picar (en la garganta) praskati (v grlu)
    picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
    picar en valiente hrabrega se delati
    picar en viejo star postati
    picar en todo vihrav biti
    el sol pica sonce žge
    ya va picando el frío mraz se stopnjuje
    picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
    picarse con spreti se z
    picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
    quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!
  • plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

    1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

    2. occ.
    a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
    b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
    c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

    3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

    4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

    5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

    6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. Od tod adv. plēnē

    1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

    2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.
  • Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

    1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

    2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

    3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.
  • polar1 [póulə] pridevnik (polarly prislov)
    geografija, matematika, fizika polaren
    elektrika polarizacijski
    figurativno popolnoma nasproten

    vremenoslovje polar air polarni zrak
    vremenoslovje polar front polarna fronta
    geografija polar circle polarni krog
    astronomija, matematika polar angle polarni kot
    astronomija polar lights polarni sij
    polar regions polarna področja
    Polar Sea Severno ledeno morje
    astronomija polar star polarnica, severnica
    matematika polar equation polarna enačba
  • poláren polar; arctic

    polárni krog polar circle
    polárna odprava Arctic expedition
    polárni sij Northern Lights pl, Aurora Borealis
    polárni zrak polar atmosphere
    polárna zvezda Pole Star
    polárna fronta meteorologija polar front
    polárna lisica arctic fox
    polárna področja polar regions pl
    polárna enačba matematika polar equation
    polárni kot astronomija matematika polar angle
  • policij|a ženski spol (-e …) die Polizei (lokalna Ortspolizei, politična Staatspolizei, pomorska/luška Hafenpolizei, [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, preiskovalna Kriminalpolizei, prometna Verkehrspolizei, rečna Wasserschutzpolizei, Wasserpolizei, tajna Geheimpolizei, varnostna Schutzpolizei, vodna [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, vojaška Feldpolizei, Militärpolizei)
    leteča policija das Rollkommando
    pri policiji/s policijo polizeilich
    (biti) star znanec policije polizeibekannt (sein)
    predati se policiji sich stellen
  • popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

    popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
    popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
    popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
    popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
    popraviti izgubo réparer une perte
    popraviti knjigo retoucher à un livre
    popraviti nalogo corriger un devoir
    popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
    popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
    popraviti svoj položaj améliorer sa situation
    popraviti svojo sodbo corriger un jugement
    popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
    popraviti škodo réparer un dommage
    popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
    popraviti zamudo rattraper un retard
    popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
    popraviti si očala se rajuster les lunettes
    delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
    vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
    zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
    napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)
  • poročíti (starši sina, hčer) to give in marriage (one's son, one's daughter); (duhovnik ženina in nevesto) to marry, to join in wedlock (ali in holy matrimony)

    poročíti se to marry, to get married (to), to wed
    dobro se je poročila she has made a good match
    dovolj je star, da se poroči he is old enough to get married (ali to settle down)
    poročíti se iz ljubezni to marry for love
  • posébnež original; character; card

    star posébnež (čudak) an old codger
  • postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

    postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
    postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
    postajati prijatelja devenir amis
    hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
    morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
    mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
    pozno postaja il se fait tard
    tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent
  • postáti1 (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

    postáti bogat to become (ali to grow) rich
    postáti hud, jezen to get angry
    postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
    postáti mlajši to grow younger
    postáti običajen to become common
    postáti slabši to grow worse, to worsen
    postáti zdravnik to become a doctor
    mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
    postal je bled he went (ali turned, grew) pale
    Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
    postal je katolik he has turned Catholic
    kaj hoče on postáti? what is he going to be?
    kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?
  • postáti (postanem) devenir, passer, se faire

    postati blažji s'adoucir
    postati bled pâlir
    postati bogat s'enrichir
    postati debel, rejen, trebušen engraisser
    postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
    postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
    postati hitrejši s'accélérer
    postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
    postati kalen, moten se troubler
    postati kapitan passer capitaine
    postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
    postati malodušen perdre courage
    postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
    postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
    postati nemoderen passer de mode
    postati nezaupljiv prendre ombrage
    postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
    postati plen česa tomber en proie à quelque chose
    postati pravnomočen prendre force de loi
    postati reden človek se ranger
    postati rjav (jed) se rissoler
    postati slabotnejši (svetloba) pâlir
    postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
    postati temnejši foncer
    postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
    postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
    postati ubogljiv filer doux
    postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
    postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise
  • postáti1 (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir

    postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
    postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
    postati bogat enriquecer(se)
    postati slep cegar, perder la vista
    postati menih meterse fraile, profesar
    on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
    ne bo postal star no llegará a viejo
    postati težavnejši hacerse más difícil
    mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
    pozno postaja ya se hace tarde
  • poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

    poussière de charbon premogovni prah
    poussière fécondante, des fleurs pelod
    500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
    nuage masculin de poussière oblak prahu
    faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
    mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
    tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
    tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star
  • práktik practical man, practician; expert

    star práktik old hand, old stager
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino