Franja

živína bétail moški spol , bestiaux moški spol množine ; figurativno brute ženski spol , bête ženski spol

velika (mala) živina le gros (menu) bétail
pet glav živine cinq têtes de bétail
goveja živina bovins moški spol množine, gros bétail
klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)
pitana živina bétail engraissé
pitovna živina bétail à l'engrais
rogata živina bêtes à cornes, bovidés moški spol množine
tovorna živina bête de somme
vprežna živina bête de trait
velika, visoka živina (figurativno) un personnage important (ali influent, éminent), familiarno un gros bonnet, une huile, une grosse légume
stanje, stalež živine cheptel bovin
reja živine élevage moški spol de bétail
trgovec z živino marchand moški spol de bestiaux
trgovina z živino commerce moški spol de bétail
rediti živino nourrir (ali élever) du bétail (ali des bestiaux), faire de l'élevage

živína (kolektivno) ganado m ; res f ; fig bruto m , bestia f

velika (mala) živina ganado mayor (menor)
pitana živina ganado m cebado (ali cebón), ganado m de engorde
vprežna živina animal m de tiro, bestia f de labor
velika, visoka živina (fig) alto personaje m, personaje m influyente (ali fam de muchas campanillas)
20 glav živine veinte cabezas f pl de ganado
stanje živine número m de reses
klavna živina ganado de matadero (ali de carne)
živina za pleme ganado de cría
reja (rejec) živine cría f (criador m) de ganado
čreda živine rebaño m (de ganado)
trgovec (trgovina) z živino tratante m (comercio m) de ganado(s)
rediti (pasti) živino criar (guardar) ganado

ἀπο-καθίστημι NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.

ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.

διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.

δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.

ἕξις, εως (ἔχω) 1. držanje, stanje, počutje, sposobnost, zmožnost, spretnost, izkušnja NT. 2. obnašanje, vedenje, način življenja, život, kakovost telesa ali života, lastnost, trajna posest.

εὐεξία, ἡ (εὖ, ἔχω) dobro stanje duše in telesa, telesna ali dušna vrlina, zdravje.

εὐ-εστώ, οῦς, ἡ (εἰμί) ion. dobro stanje, zdravje, blaženost, sreča.

κακοπολῑτεία, ἡ slabo stanje države, slaba državna ustava.

κατα-βάλλω [gl. βάλλω, κάμβαλε in κάββαλε = κατέβαλε] I. act. 1. a) doli mečem, peham δόλον, υἱόν ἀπὸ ἕο κάμβαλεν, ἀπὸ τοῦ ἵππου mečem s konja, ἀπ' ἐλπίδος vzamem, uničim upanje; b) podiram, rušim μέλαθρον, τεῖχος, οἰκήματα; c) pobijem, vržem na tla (v boju) τινά, zakoljem θῦμα δαίμοσιν; d) pustim, da pade υἱόν, da teče δάκρυ, pobešam οὔατα; položim νεβρόν, ἐμαυτόν uležem se; e) raznašam, širim φάτιν; f) vržem na suho, izkrcam Od. 6, 17. 2. a) spravim koga v kako stanje, εἰς συμφοράς v nesrečo, εἰς ἀπιστίαν v dvom; b) spravljam doli (v žitnice) σιτία τινί; c) plačujem (kazen, davke); d) donašam τάλαντον; e) ponižujem, devljem v nič εἰς τὸ μηδέν. 3. mečem od sebe, odklanjam ὃ ἔλαβον. II. med. θεμέλιον polagam temelj, bavim se s temeljnimi nauki NT.

κατασκεύασμα, ατος, τό κατασκευή, ἡ 1. priprava, naprava, uredba, oprava, oprema. 2. grajenje, zidanje; stanje, kakovost, svojstvo, περὶ τὸν βίον ureditev (način) življenja. 3. poslopje, zgradba, stavba; pohištvo, prtljaga, orodje, orožje. 4. odkladanje (prtljage), raztovarjanje.

κατάστασις, εως, ἡ (καθ-ίστημι) 1. po-, nastavljanje, imenovanje, uredba, določba; pos. a) predstavljanje, uvajanje (tujih) poslancev pred skupščino; b) oprava atenskega konjenika, denar atenskega konjenika za opremo; c) dajanje ἐγγυητῶν. 2. intr. stanje, položaj, razmere, naredba, ustava, obstoj νόμου, τὰ πράγματα ἔχει κατάστασιν razmere (mir) so se utrdile.

κατάστημα, ατος, τό (καθ-ίστημι) stališče, stanje, uprava, vedenje NT; κατάστημα καὶ σύνταγμα državna ustava.

καχεξία, ἡ slabo stanje, zanemarjenost, σώματος oslabelost.

κόσμημα, ατος, τό κόσμησις, εως, ἡ lišpanje, okras, lišp, nakit, bojna oprava, τάξεις καὶ κοσμήσεις ψυχῆς urejeno in lepo stanje duše.

μειονεξία, ἡ (μεῖον, ἔχω) slabše stanje, škoda, izguba.

μοχθηρία, ἡ 1. slabo stanje, nizek stan. 2. (nravna) pokvarjenost, malopridnost.

περι-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.

ῥυθμίζω (ῥυθμός) (raz)delim v posamne člene, spravim v pravo mero (v kakšno stanje), prav uredim, uravnam; preudarim, presodim, τὴν λύπην hočem najti pravi sedež bolečine (žalosti).