Franja

belina samostalnik
1. (bela barva) ▸ fehérség
2. (kar je bele barve) ▸ fehér, fehérségHollywoodske nosečnice so se oblekle v belino. ▸ A hollywoodi kismamák fehérbe öltöztek.
Na snežno idilo, ki bi vso pokrajino zavila v pravljično belino, bomo morali še malce počakati. ▸ Az idilli havazásra, ami az egész tájat mesebeli fehérbe öltözteti, még kicsit várnunk kell.
Minuli teden so se više ležeča slovenska smučišča počasi odela v belino. ▸ A múlt héten lassan fehérbe takaróztak a magasan fekvő szlovén sípályák.

3. fotografija (o nastavitvah) ▸ fehér

Bellōna -ae, f, st.lat. Duel(l)ōna, gen. Duel(l)ōnāī, f (bellum, st.lat. duellum) Belona, Duelona, rim. boginja bojev, Marsova sestra in spremljevalka, oborožena s krvavim bičem. Njeno svetišče je bilo na Marsovem polju zunaj Servijevega obzidja ob zahodni rebri gradu (arx) poleg Flaminijevega cirkusa (Circus Flamininus). Tukaj so se zbirali senatorji na zborovanjih, na katerih so zasliševali konzule, ki so se poganjali za triumfom, in tuje poslance; vsi ti namreč niso smeli vstopiti v mesto: Pl., V., H., L., O. idr. Belonini svečeniki so si ob prazniku svoje boginje (24. III.: dies sanguinis) rezali kožo na rokah in nogah, iztekajočo kri pa so žrtvovali boginji ali pa so jo sami popili: Lucan., Lact., Min. Od tod subst. Bellōnāria -ae, f „Belonina zel“, neke vrste razhudnik (solanum), ki so ga Belonini svečeniki uporabljali ob njenem prazniku: Ap. h.; Bellōnāriī -ōrum, m Belonariji, Belonini svečeniki: Acr.

belo blago stalna zveza
(o dekletih) približek prevedka ▸ emberkereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy] približek prevedka ▸ leánykereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy]
V resnici pa so to zvodniki, ki si ogledujejo belo blago. ▸ kontrastivno zanimivo Valójában ezek az emberek kerítők, akik a lányokat veszik szemügyre.
V Evropi je cilj 76 odstotkov tihotapljenja belega blaga spolno izkoriščanje. ▸ kontrastivno zanimivo Európában az embercsempészet 76 százaléka összefügg a szexuális kizsákmányolással.

beloved [bihʌ́vd, bilʌ́vid]

1. pridevnik
ljubljen, drag

he was beloved by (ali of) all vsi so ga imeli radi

2. samostalnik
ljubica, ljubček

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

belúš botanika asparagus

greda belúšev asparagus bed
belúši so dragi letos asparagus is dear this year

bencinska črpalka stalna zveza
(zgradba za točenje goriva) ▸ benzinkút, üzemanyagtöltő állomás, töltőállomás
Naftni derivati na slovenskih bencinskih črpalkah so znova dražji. ▸ A szlovén benzinkutakon ismét drágultak a kőolajtermékek.
Sopomenke: bencinska

bēnda f

1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

2. tančica, koprena

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.

benediktinec samostalnik
(pripadnik samostanskega reda) ▸ bencés szerzetes, Benedek-rendi szerzetesMed samostanskimi redovi je najstarejši red benediktincev. ▸ A bencés a legrégebbi szerzetesrend.
V teku stoletij so benediktinci večkrat obnovili samostan. ▸ Az évszázadok során a bencések többször átépítették a kolostort.

beneficiārius (benificiārius) 3 (beneficium, benificium)

1. ki se dobrote tiče, ki na dobroti sloni, kar je za dobroto šteti: res Sen. ph.

2. dobroto uživajoč; od tod subst. beneficiāriī -ōrum, m (sc. milites) vojaki oproščenci = vojaki, ki so oproščeni težjih opravil, npr. donašanja vode, priskrbovanja mesa, del na okopih idr.: Plin. iun., Veg., Cod. Th., ex beneficiariis superiorum exercituum C., (Petreius) cum … beneficiariis suis, quos suae custodiae causa habere consuerat, … advolat C.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

berílo (-a) n

1. šol. libro di lettura, letture; ekst. brano (del libro di lettura)

2. (čtivo) lettura:
detektivke so zabavno berilo i gialli sono una lettura divertente
šol. obvezno berilo letture obbligatorie

3. rel. epistola

berljiv pridevnik
1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányosNjegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvashatóVaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvashatóPovezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv

berner [bɛrne] verbe transitif varati, vleči za nos, za norca imeti, prekaniti, oslepariti, (o)goljufati

on nous a trop longtemps bernés predolgo so nas imeli za norca, vlekli za nos

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

beschaffen² gut/schlecht beschaffen dobre/slabe kakovosti; wie beschaffen kakšen, kako; so beschaffen takšen, tako

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga