Franja

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

potísniti -em dov., поти́снути -ну док.

• potísniti skózi просу́нути

potočen pridevnik
(o potoku) ▸ patakSkozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.

potovánje (-a) n viaggio (tudi pren.):
krožno potovanje crociera
potovanje okoli sveta giro del mondo, viaggio intorno al mondo
poročno, službeno, študijsko potovanje viaggio di nozze, d'affari, di studio
potovanje tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
lit. Guliverjeva potovanja I viaggi di Gulliver
potovanje čez Atlantik, skozi puščavo traversata dell'Atlantico, del deserto
geol. potovanje kontinentov la deriva dei continenti
tur. vodja potovanja capocomitiva

pot|ovati¹ (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
rad potovati reiselustig sein

potováti voyager, faire un voyage, se déplacer , (po morju) naviguer; se rendre (ali aller) à (ali en)

potovati po kopnem voyager par terre
potovati po morju naviguer, voyager par mer (ali par voie maritime)
potovati po svetu courir le monde
potovati prek Ljubljane passer par (ali traverser) Ljubljana
potovati skozi passer par
potovati v 1. razredu voyager en première (classe)
potovati skupaj s kom faire route avec quelqu'un
potovati v aller à, se rendre à
potovati v tujino voyager à l'étranger
potovati z ladjo, z letalom voyager par voie maritime (ali en bateau), par voie aérienne (ali en avion)
potovati z vlakom voyager par le train (ali en train)
potovati z železnico voyager par chemin de fer
potovati za zabavo voyager pour son plaisir
poslovno potovati voyager pour affaires, faire un voyage d'affaires
veliko, mnogo potovati voyager beaucoup, voir du pays, popularno rouler sa bosse

potováti viajar ; (z železnico) viajar por ferrocarril, viajar en tren

potovati v ir a; marcharse a; trasladarse a
potovati skozi pasar por
poslovno potovati ir en viaje de negocios, hacer un viaje de negocios
potovati v tujino (inozemstvo) viajar al extranjero
potovati na letovanje irse de veraneo
on je mnogo potoval ha viajado mucho

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

prebíjati to punch; to pierce

prebíjati se skozi to work one's way through
prebíjati se (skozi življenje) to rub along, to struggle along
tesnó se prebíjati z denarjem to make both ends meet
s težavo se prebíjati skozi življenje to have great difficulty in making both ends meet
komaj se prebíjati to eke out a poor (ali miserable) existence, to go through a lot of hardship

prebíjati poinçonner, perforer, percer ; (krogla) pénétrer, traverser

prebijati se (skozi) se frayer un passage à travers quelque chose, jouer des coudes
prebijati se skozi življenje vivre péniblement, vivoter

prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. perforare; sfondare; travolgere:
prebiti zid aprire una breccia nel muro
voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

2. tirare avanti, campare, stentare:
spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi

prebija|ti se (-m se) prebiti se sich durchschlagen, sich durchkämpfen, neprehoden gozd ipd.: durch (etwas) dringen; figurativno sich durchbeißen
prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

prebíti to break through, to pierce; to pass through; (čas) to pass (the time), to spend

prebíti led to break the ice
prebíti noč brez spanja to spend a sleepless night
prebíti zid to breach a wall
prebíti zvočni zid to break the sonic barrier
prebíti se (s komolci) skozi množico to elbow one's way through a crowd
s težavo se prebíti skozi življenje to have great difficulty in making both ends meet, to earn a meagre living, to lead a precarious existence, to live from hand to mouth
prebíti se skozi leto to manage to survive another year

prebíti percer, perforer ; (krogla) pénétrer, traverser ; (vojaško) enfoncer ; (časovno) passer

prebiti se passer à travers quelque chose, se frayer un passage, entrer (ali passer) par force, (žarek) percer; (težko živeti) gagner péniblement sa vie, vivre au jour le jour
prebiti brez česa se passer de quelque chose
prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju passer une journée vide
prebiti led (figurativno) rompre (ali fondre) la glace
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
prebiti noč ob branju passer la nuit à lire
prebiti zvočni zid franchir le mur du son
prebiti se skozi množico se frayer un passage à travers la foule, percer la foule

prebíti punzonar, perforar ; (o krogli) penetrar; atravesar

prebiti led romper el hielo (tudi fig)
prebiti čas (počitnice) pasar el tiempo (las vacaciones)
prebiti se brez pasarse de
prebiti se (skozi) abrirse paso (z orožjem con las armas)

prebi|ti se (-jem se) prebijati se durchkommen, durchmüssen, sich durchschlagen, s streljanjem: sich durchschießen; sich durchkämpfen zu, sich freikämpfen; skozi neprehoden gozd ipd.: durchbrechen; iz česa: ausbrechen, herausbrechen (iz obroča aus dem Kessel herausbrechen); skozi delo, težke čase: sich durchbeißen, pri branju: sich (durch ein Buch) durchlesen
figurativno prebiti se skozi življenje durchs Leben kommen, sich durchs Leben schlagen
šport sich durchspielen

preboríti se (-ím se) perf. refl. (prebiti se) avanzare, procedere faticosamente:
preboriti se skozi težave superare con fatica le difficoltà
preboriti se do lastnega pesniškega jezika acquisire, maturare un proprio linguaggio poetico

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

precedíti (-ím) | precéjati (-am)

A) perf., imperf. scolare; percolare, filtrare:
precediti testenine scolare la pasta
pren. precediti skozi zobe mormorare fra i denti

B) precedíti se (-ím se) | precéjati se (-am se) perf., imperf. refl. filtrare

predòr breaking through; perforation; (tunel) tunnel

predòr (jašek) za zrak airshaft
gradnja predòra tunel(l)ing
napraviti predòr skozi Mont Blanc to tunnel Mont Blanc