Hesperus (-os) -ī, m (gr. ἕσπερος, sc. ἀστήρ, prim. lat. vesper) Hésper, zvezda večernica (lat. stella Veneris), v grški mitologiji sin Kefala in Avrore: Col., stella Lucifer (danica) interdiu, noctu Hesperus Varr. (prim.: stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Lucifer Latine dicitur, cum antegreditur solem, cum subsequitur autem Ἕσπερος Ci.), tibi deserit Hesperus Oetam V., illam non … Aurora … cessantem vidit, non Hesperus O., Hesperos … fusco roscidus ibat equo O., dux noctis Hesperus Sen. tr. — Od tod adj.
1. Hesperius 3 (gr. ἑσπέριος) večeren = proti večeru ležeč, zahoden, osojen: axis (nebo) O., fretum O. zahodno morje, amnes O., Lucan., orbis O., Val. Fl., rex (= Hesperus ali Atlas) O.; v grškem pomenu (ker leži Italija Grkom na zahodu) je pogosto = italski: Hesperia terra V. = Italija, Hesperium Latium, litus V., fluctus Hesperii H. = Tirensko morje; v rimskem pomenu pa = zahodnoafriški: Aethiopes Plin., promunturium Hesp. Plin. (zdaj rt Bojador). Tako tudi subst. Hesperia -ae, f (sc. terra) Hesperija, Zahodna dežela, v grškem pomenu = Italija: est locus, Hesperiam Grai cognomine dicunt V., Vesevi Hesperiae letalis apex Val. Fl.; v rimskem pomenu = Hispanija ali Zahodna Afrika: qui nunc Hesperiā sospes ab ultimā (redit) H., Hesperia je tudi mesto v kirenski pokrajini: Mel.
2. Hesperis -idis, f (Ἑσπερίς) večerna, zahodna: aquae V. = italsko vodovje; kot subst. = bot. rastlina nočníca (ki zvečer močneje diši kot podnevi): Plin.; pl. Hesperidēs -um, acc. -idas, f (Ἑσπερίδες sc. νύμφαι) Hesperide, hčere Hespera ali Ereba in boginje Noči (Nox), po drugih Atlanta in Hesperide (Hesperis), po številu 3, 4 ali celo 7; bivale so na otoku v Okeanu onstran Atlanta ob skrajnem zahodnem zemeljskem robu; tam so v krasnem vrtu skupaj z nikdar spečim stoglavim zmajem Ladonom čuvale drevo z zlatimi jabolki (= pomarančami): Ci., O., Serv., Hesperidum draco Varr., Hesperidum māla V. ali poma Hesperidum Stat., sacerdos, Hesperidum templi custos V., Hesperidum hortus Lucan., Hesperidum insulae Mel., Plin.
Zadetki iskanja
- hibrida (ibrida) in hybrida -ae, m f (iz gr. ὕβρις) mešanec, mešanka, križanec, križanka; o živalih, poseb. domače svinje in vepra: Plin., lovskega in pastirskega psa: Porph.; o ljudeh, če je oče Rimljan ali svoboden, mati pa tujka ali sužnja: Auct. b. Afr., Plin., Isid. hybrida … Persius H. (kot sin Rimljana in tujke, po drugih Grka in rimske matere), hybridarum grex Mart., ex gente Parthina ibridae Suet. — Kot rimski priimek Hybrida -ae, m Híbrida, npr. C. (L.(?)) Antonius Hybrida, Ciceronov sotovariš v konzulatu (gl. Antōnius).
- Hicetāōn -ōnis, m (Ἱκετάων) Hiketáon, sin trojanskega kralja Laomedonta: Ap. Od tod adj. Hicetāonius 3 (Ἱκεταόνιος) Hiketaonov: Hicetaonius Thymoetes V. Hiketaonov sin.
- hiel ženski spol žolč; grenkoba; jeza
echar (sudar) la hiel silovito se truditi (napenjati)
no tener hiel biti mirne čudi
no hay miel sin hiel ni rože brez trna
hieles pl neprijetnosti
hieles de ironía grenka ironija
saber a hieles grenak biti; mučen biti - Hiempsal -alis, m Hiémpsal,
1. sin numidijskega kralja Mikipse: S., Suet., Fl.
2. Hiempsal II., po Jugurtovi smrti numidijski kralj: Ci., S. - Hierō(n) -ōnis, m (Ἱέρων) Hiêron,
1. Hieron I. je v Sirakuzah vladal v letih 477—467; na njegovem dvoru so nekoliko časa bivali grški pesniki Pindar, Simonid, Bakhilid, Epiharmos in Ajshil: Ci.
2. Hieron II., Hieroklov sin, je v Sirakuzah vladal v letih 269—215. V prvi punski vojni je bil sprva zaveznik Kartažanov, potem pa Rimljanov: Pl., Varr., Ci., L., Sil., Fl., Iust. — Od tod adj. Hierōnicus 3 Hieronov = Hierona II.: lex Ci. - Hierōnymus -ī, m (Ἱερώνυμος) Hierónim,
1. Gelonov sin, vnuk Hierona II., po čigar smrti (l. 215) je postal sirakuški vladar: L., Val. Max.
2. Hieronim z Rodosa, sodobnik Ptolemaja Filadelfa, peripatetik: Ci.
3. znani cerkveni učitelj (340—420 po Kr.). - hilo moški spol nit, sukanec; tenka žica, kabel; rezilo noža; tenek curek tekočine; vrsta, zaporednost
hilo de bordar prejica za vezenje
hilo esmaltado pološčena žica
hilo de camello velblodja dlaka
hilo conductor prevodna žica
hilo de coser sukanec za šivanje
hilo de estambre kamgarn, grebenasta tkanina
hilo de perlas niz biserov
hilo torcido sukanec
el hilo de la vida nit življenja
hilo de zapatero čevljarska dreta
artículos de hilo platneni izdelki
traje de hilo platnena obleka
a hilo nepretrgano
hilo a hilo polagoma
hilo a hilo como natančno (tako) kot
al hilo de istosmeren z
al hilo de mediodia natančno opoldne
de hilo v ravni vrsti
vivir con el alma en un hilo smrten strah prestati
hilos de araña babje leto
telegrafía sin hilos brezžična telegrafija
por el hilo se saca el ovillo rahla sled često bistvo razkrije - Hipparchus -ī, m (Ἵππαρχος) Hipárh,
1. grški matematik in zvezdoslovec iz Niceje okrog l. 160 pred Kr.: Ci. ep., Col., Mel., Plin.
2. starejši sin samodržca Pejzistrata; l. 514 sta ga Harmodij in Aristogejton umorila: Plin., Gell. - Hipparīnus -ī, m (Ἱππαρῖνος) Hiparín,
1. Dionov oče: N.
2. sin Dionizija starejšega in Aristomahe, Dionove sestre: N. - Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),
1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.
2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.
3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.
4. neki Tesal(ij)ec: L.
5. sloviti grški slikar: Plin. - Hippocoōn -ontis, m (Ἱπποκόων) Hipokoónt,
1. kralj v Amiklah, ki je več svojih sinov poslal na kalidonski lov: O., Hyg.
2. Hirtakov sin, Enejev tovariš, izvrsten lokostrelec: V., Hyg.
3. Nelejev (Neleus) oče: Hyg. - Hippolytus -ī, m (Ἱππόλυτος) Hipólit, Tezejev in Hipolitin sin. Ker ni hotel ugoditi pohotnosti svoje mačehe Fajdre (Phaedra), ga je obdolžila pri Tezeju, ki ga je preklel, da so ga splašeni konji usmrtili. Po mlajši bajki ga je Asklepij na Artemidino prošnjo zopet oživil. Častili so ga kot boga Virbija (Virbius = bis vir) poleg Diane v njenem svetišču v gaju pri Ariciji: Ci., V., O., Sen. tr., Iuv., Stat., Lact.
- Hippomenēs -ae, voc. -ē, m (Ἱππομένης) Hipómen,
1. Megarejev sin, ki je v teku premagal Atalanto, hčer bojotskega kralja Shojneja (Schoene͡us) in jo vzel za ženo: O., Hyg., Serv.
2. oče Lejmonide, ki se zato imenuje Hippomenēis -ēidis, f Hipomenova hči: O. - Hipponous -ī, m (Ἱππόνοος) Hipónoos (gen. Hiponoa), Herkulov sin: Hyg.
- Hippotēs -ae, m (Ἱππότης = Jezdec) Hípot,
1. Kreontov sin v Korintu: Hyg.
2. neki Trojanec: Serv. - Hippothous -ī, m (Ἱππόϑοος = hitri na konju) Hipótoos,
1. udeleženec kalidonskega lova: O., Hyg.
2. Neptunov sin: Hyg. - Hippotrochus -ī, m Hipótroh, Priamov sin: Hyg.
- hitéti darse prisa; apresurarse
hiteti na pomoč acudir en socorro
čas hiti el tiempo vuela
hiti počasi! si tienes prisa, vístete despacio; de prisa pero sin precipitarse; fam despacio y buena letra - honor, starejše honōs -ōris, m
I.
1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.
2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.
3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.
II. zunanja čast =
1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.
2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.