gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem
gota militar (med) kronična kapavica
gota serena (med) črna slepota
quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
gota a gota v kapljah, po kapljah
gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
gotas pl (zdravilne) kapljice
café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem
Zadetki iskanja
- gotóvo ciertamente, por cierto, cierto; seguramente
čisto gotovo (zanesljivo) sin falta
to vem za gotovo estoy seguro de ello
bo gotovo príšel? ¿es cierto que vendrá?
on je gotovo doma debe estar en casa
gotovo! (končano!) ¡ya está!; ¡listo! - govoríca lenguaje m ; idioma m ; fig ruido m , rumor m
ljudska govorica lengua f popular
neosnovane govorice rumores m pl sin fundamento
krožijo govorice, da ... corren rumores de que...
širiti, raznašati govorico difundir un rumor; propalar (ali poner en circulación) un rumor - grája reprimenda f ; reprensión f ; censura f ; (očitek) reproche m ; (kritika) crítica f
graje vreden reprensible
brez graje irreprochable; impecable; sin tacha
graje željen criticador; fam criticón - Grātidius 3 Gratídij(ev), ime rimskega rodu iz Arpina; poseb. znana sta:
1. M. Gratidius Mark Gratidij, dober govornik; padel je v bitki zoper kilikijske gusarje l. 103: CI.
2. M. Gratidius, legat Kvinta Cicerona v Aziji 61–59: CI. – Od tod adj. Grātidiānus 3 iz Gratidijevega rodu, Gratidijan, npr. M. (C.) Marius Gratidianus Mark (Gaj) Marij Gratidiján, sin pod št. 1. omenjenega M. Gratidija, pretor l. 84 in 82: CI. - Grātius (Grattius) 3 Grácij(ev), (Grátij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znana sta:
1. Gr., tožnik pesnika Arhije: CI. (z voc. Gratti).
2. Gr. Faliscus Gr. Falisk (= Falerijan), Ovidijev sodobnik, napisal je poučno pesnitev o lovu (liber cynegeticōn): O. (z obl. Grātius). – Od tod adj. Grātiānus 3 Gracijev: vasa ex argento ... Gratiana PLIN. Kot subst. (nom. propr.) Grātiānus -ī, m Graciján: Tarius Gratianus, praetura functus, T. Tarij Gr. (l. 16 consul suffectus). Gratianus se je imenoval tudi sin in sovladar cesarja Valentinijana I. - gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent
gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick - gréh pecado m
majhen greh pecadillo m
izvimi (mladostni, smrtni) greh pecado original (de la juventud, mortal)
greh iz navade pecado habitual
brez greha sin pecado
napraviti greh pecar; cometer un pecado
zabresti v greh caer en pecado - gròš
niti groša ne imeti no tener un céntimo; no tener ni (perra) gorda, estar sin blanca, no tener blanca - Gryllus -ī, m (Γρύλλος) Gril,
1. gr. nom. propr., poseb. Ksenofontov sin, ki je padel v bitki pri Mantineji; njemu v spomin je Aristotel objavil spis Γρύλλος, od tod: Aristoteles in Gryllo Q.
2. rim. nom. propr.: balnea Grylli, Grylli tenebrae MART. - Gulussa -ae, m Gulúsa, sin numidijskega kralja Masinise in po njegovi smrti numidijski kralj z bratoma Micipso in Mastanabalom; v tretji punski vojni se je z Rimljani bojeval zoper Kartažane: S., L. Nekega drugega Guluso (kraljeviča nomadskih afriških plemen okrog l. 146) omenja PLIN. kot vir Polibiju.
- habla ženski spol jezik, govor(jenje), (na)govor, pogovor, pogajanje
dar habla a alg govoriti s kom
estar al habla con alg pogajati se s kom
estar sin habla onemeti, nem biti
ponerse al habla stopiti v zvezo, začeti pogajanje - Haemōn -onis, m (Αἵμων) Hájmon
1. Pelazgov sin, oče Tésala, po katerem je baje Tesalija dobila svoje starejše ime Haemonia: Plin.
2. Kreontov sin in Antigonin zaročenec: O.
3. neki Rutulec: V. - Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod
I. adj.
1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.
2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.
— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih). - Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.
1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.
2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.
3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.
4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L. - Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.
1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.
2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.
3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.
Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non. - Hasdrubal (Asdrubal) -alis, m Házdrubal, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.
1. Mágonov sin, dvanajstkratni vojskovodja, utemeljitelj kartažanske moči, umrl okrog l. 480 na Sardiniji: Iust.
2. Hanonov sin, l. 256 ga je premagal Regul; pozneje je bil poveljnik na Siciliji, a se je l. 250 pri Panormu nesrečno bojeval zoper Metela: Ci.
3. zet Hamilkarja Barke, po čigar smrti (l. 228) je Hispanijo popolnoma podvrgel kartažanski oblasti. Ustanovil je Novo Kartagino ter z Rimljani sklenil pogodbo glede Ibera kot mejne reke; l. 221 ga je umoril maščevalen Hispanec: N., L., Iust.
4. mlajši Hanibalov brat, eden največjih kartažanskih vojskovodij. V drugi punski vojni se je najprej v Hispaniji slavno vojskoval proti Rimljanom; ko ga je nato brat Hanibal (l. 207) poklical na pomoč, je šel z veliko vojsko čez Pireneje in Alpe v Italijo. Ob reki Metavru sta ga rim. konzula Livij Druz in Klavdij Neron premagala po hudi bitki, v kateri je tudi padel: L., H., O., Sil.
5. Gizgonov sin, Sofonibin oče, se je pod Hanibalovim bratom bojeval v Hispaniji (l. 214—207): L.
6. poveljnik v vojni zoper Masiniso in v tretji punski vojni proti Rimljanom, umrl kot ujetnik v Italiji: Ci., L. epit, Val. Max., Fl. — Od tod adj. Hasdrubaliānus 3 Házdrubalov: funus Sid. - have*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
obdržati, imeti (may I have it?)
gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
znati, razumeti (she has no German)
jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
trditi (as Plato has it)
sleng potegniti, prevarati koga
z nedoločnikom: morati (I have to do it)
z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)
Z nedoločnikom brez "to":
I had as good; ali as well prav tako bi lahko
I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
I had sooner; ali rather raje bi
I had soonest; ali liefest najraje bi
Druge fraze in rabe:
sleng you have been had prevarali so te
parlament the Ayes have it večina je za
figurativno he had me in the argument potolkel me je
have them come here poskrbi, da pridejo
(not) to be had se (ne) dobi
you have it coming dobiš, kar zaslužiš
what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
have done! nehaj!
I have done with it s tem sem opravil
I have your idea sedaj te razumem
he had a leg broken zlomil si je nogo
he had a son born to him rodil se mu je sin
I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
rumour has it govorica gre
he will have it that on trdi, da
have it your own way naj bo po tvojem
I have it že imam, spomnil sem se
I would have you know rad bi, da zveš
I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
you have it right prav imaš, uganil si
to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
to have an affair imeti ljubezensko razmerje
to have the best of zmagati
to have s.th. by heart znati kaj na pamet
to have a chat pokramljati
to have a cold biti prehlajen
to have the cheek to predrzniti se
to have a day off imeti prost dan
to have to do with imeti kaj opraviti z
to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
to have one's fill of imeti dovolj česa
to have one's fling izdivjati se
ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
to have it in one to imeti dovolj poguma za
to have a heart biti usmiljen, imeti srce
to have kittens biti razburjen
to have the laugh on zadnji se smejati
to have a look at pogledati
to have a mind to kaj nameravati
to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
to have ready pripraviti
to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
to have the run of imeti pravico uporabljati
to have a say in imeti pravico kaj reči k
to have a good time dobro se imeti
to have a way with znati s kom ali čim ravnati
to have a shot at poskusiti kaj narediti
to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
to have a try poskusiti - hčerka samostalnik
(sorodnica) ▸ lány, leány, leánygyermekrojstvo hčerke ▸ lány születéseporoka hčerke ▸ lány esküvőjehčerka in sin ▸ lány és fiú, leány- és fiúgyermekroditi hčerko ▸ lányt szül, leánygyermeket szülpoviti hčerko ▸ leányt hoz a világravzgajati hčerko ▸ lányt nevelimeti hčerko ▸ lánya vanposvojiti hčerko ▸ lányt örökbe fogadnajstniška hčerka ▸ tinédzser lányosemletna hčerka ▸ nyolcéves lányBil je poročen, imel je hčerko in sina. ▸ Nős volt, egy lánya és egy fia volt.
Najpomembnejši človek v trenutku odločitve je bila moja hčerka. ▸ A döntés pillanatában a legfontosabb személy a leányom volt.
Njuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házasságukat két gyermek, ötéves fiuk és hároméves lányuk teszi boldoggá.
Sopomenke: hči - hči samostalnik
1. (potomka) ▸ lány, leány, leánygyermekroditi hčer ▸ lányt szül, leánygyermeket szülimeti hčer ▸ lánya vanrazvajena hči ▸ elkényeztetett leányposvojena hči ▸ örökbefogadott leánynezakonska hči ▸ házasságon kívüli lány, törvénytelen lányvzgoja hčere ▸ lány nevelésepriznati za hčer ▸ lányának fogadGalileo Galilei je bil izredno navezan na svojo hčerko, toda zaradi norm tedanjega časa je ni nikdar priznal za svojo zakonito hčer. ▸ Galileo Galilei rendkívül ragaszkodott a leányához, de a korabeli normák miatt soha nem ismerte el őt törvényes leánygyermekének.dobiti hčer ▸ lánya születik, leánya születikporoka hčere ▸ lány házasságavzgajati hčer ▸ lányt nevelrojstvo hčere ▸ lány születéseNajstarejša hči je študentka, sin bodoči študent. ▸ A legidősebb lányom már egyetemre jár, a fiam pedig leendő hallgató.
2. (podružnica) ▸ leánybanka hči ▸ leánybankdružba hči ▸ leánytársaságpodjetje hči ▸ leányvállalatCikel so ponavljali, vse dokler ni bila celotna količina delnic v lasti podjetja hčere. ▸ A ciklust mindaddig ismételgették, amíg a teljes részvényállomány a leányvállalat tulajdonába nem került.
Banka mati je bila nekdaj v neenakopravnem odnosu s hčerami. ▸ Az anyabank egykor nem volt egyenjogú viszonyban a leánybankokkal.