Franja

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drugi glas stalna zveza
(v pevskem zboru) ▸ második szólam
Pred tem sem pela drugi glas in spremljevalne vokale, kar sem počela z vso ljubeznijo. ▸ Előtte második szólamot és háttérvokálokat énekeltem, valamennyit teljes szívemből.

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

držati koga na distanci frazem
(preprečiti komu, da bi vzpostavil tesnejši odnos) ▸ távolságot tart valakitől
Bila sva prijatelja, ampak lahko rečem, da sem ga držal na distanci. ▸ Barátok voltunk, habár azt is elmondhatom, hogy tartottam tőle a távolságot.

državlján súbdito m ; ciudadano m

državljani pl los nacionales
nemški, španski državljan súbdito alemán, español
tuj državljan súbdito extranjero
sem jugoslovanski državljan soy de nacionalidad yugo(e)slava

dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)

1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.

2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter

1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.

2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja.

dunque

A) avv.

1. torej:
penso, dunque sono mislim, torej sem

2. no, tedaj, potemtakem:
sbrigati dunque! daj no, pohiti!

B) m invar. jedro, bistvo; sklep; ključni trenutek:
venire al dunque priti do bistva (stvari, zadeve)
essere al dunque biti pred odločilnim trenutkom

dvákrat twice; two times

dvákrat dva je štiri twice two is four
dvákrat toliko twice as much
on je dvákrat starejši od mene he is twice my age
on je dvákrat bogatejši od tebe he is twice as rich as you
danes sem ga dvákrat videl I have seen him twice today
ne si pustiti dvákrat reči česa not to need to be told a thing twice
dvákrat boljši twice as good
dvákrat (dobro) kaj premisliti to think twice about something
dvákrat (ponovno) povedan twice-told

dvojezičen pridevnik
1. (v dveh jezikih) ▸ kétnyelvűOtroci hodijo v dvojezične šole večinoma iz okoliških vasi. ▸ Többnyire a környékbeli falvakból járnak a gyermekek a kétnyelvű iskolákba.
Še dodaten pomemben mejnik pa je bilo leto 2011, ko so na avstrijskem Koroškem postavili dvojezične napise. ▸ A másik fontos mérföldkő 2011 volt, amikor kétnyelvű feliratokat helyeztek ki az ausztriai Karintiában.
Revija je dvojezična (slovensko-angleška) in postavljena tudi na svetovni splet. ▸ A folyóirat kétnyelvű (szlovén–angol), és a világhálón is elérhető.

2. (ki zna dva jezika) ▸ kétnyelvűOpravila sem tudi delno vodene intervjuje z nekaj vzgojitelji v vrtcih in s starši iz dvojezičnih družin. ▸ Részben vezetett felméréseket készítettem néhány óvodapedagógussal és szülőkkel a kétnyelvű családokból.

dvojnica samostalnik
1. (podobna ženska) ▸ hasonmás
Nekoč sem bila na nekem sprejemu z dvojnico princese Diane. ▸ Egyszer egy fogadáson voltam Diana hercegnő hasonmásával.

2. (v filmih) ▸ dublőrŠe vedno v vseh akcijskih prizorih noče dvojnice. ▸ Még mindig nem hajlandó minden akciójelenetben dublőrt használni.
Zdaj imam za nekatere prizore dvojnico, šele po okrevanju bomo posneli akcijske prizore. ▸ Néhány jelenethez már van dublőröm, az akciójeleneteket pedig a felépülésem után fogjuk leforgatni.

3. (o lutki) ▸ hasonmás
Prelepa pevka je v hiši voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavila svojo dvojnico. ▸ A gyönyörű énekesnő a londoni Madame Tussauds-ban mutatta be hasonmását.

4. (podobna stvar) ▸ hasonmás
Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice. ▸ A könyv szemléletes és részletes színes illusztrációkat tartalmaz, valamint az ehető gombák, illetve nem ehető és mérgező hasonmásaikat hasonlítja össze leírásokban.

5. jezikoslovje (o besedi) ▸ pár, két forma, alakpárTudi slovarji angleščine kdaj navajajo dvojnice za angleško in ameriško izgovarjavo. ▸ Az angol szótárak néha feltüntetik az angol és az amerikai kiejtés két formáját.

6. astronomija (sistem dveh zvezd) ▸ kettőscsillag
Večina zvezdnih sistemov v vesolju je namreč dvojnic (dve zvezdi), zaradi česar naše samotno Sonce deluje nekam nenavadno. ▸ Az világegyetemben a legtöbb csillagrendszer kettőscsillag-rendszerű (két csillag), ezért magányos Napunk kissé szokatlan jelenség.
Sopomenke: dvojna zvezda, dvozvezdje

dvóm doubt

brez dvóma without (any) doubt, undoubtedly, doubtless; certainly, surely; beyond a doubt, unquestionably
brez dvóma no doubt!
nad vsakim dvómom beyond all doubt, past all doubt
najmanjši dvóm the slightest doubt
ni dvóma, da... there is no doubt that..., it is beyond all doubt that...
ni najmanjšega dvóma, da... there is no doubt whatever that...
ni nobenega dvóma, da... there is no doubt (that)..., there can be no doubt (that)...
ni dvóma, da bo plačal there is no doubt he will pay, there is no question (but) that he will pay
noben dvóm ni na mestu there is no room for doubt
sem (malo) v dvomih, kaj narediti I am in some doubt as to what to do
biti v dvómu to be doubtful (glede of)
pojavil se je, nastal je dvóm če... doubt arose as to whether...
to je brez dvóma res that is doubtless true
brez najmanjšega dvóma without the shadow of a doubt
za pomiritev majhnih dvómov to settle some minor qualms

ébats [eba] masculin pluriel veselo, razposajeno vedenje ali igranje

prendre ses ébats poskakovati od veselja, biti razposajen, poditi se sem in tja

ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil

edad ženski spol starost, (življenjska, službena) doba; vek

edad de oro zlata doba
edad adulta zrela starost
la edad antigua antika
edad avanzada visoka starost
la edad media srednji vek
la edad moderna novi vek
la edad de piedra kamena doba
de edad provecta v letih, prileten
de corta edad mlad
mayor edad polnoletnost
mayor de edad polnoleten
menor de edad mladoleten
entrar en edad postarati se, v leta priti
tengo más edad que tú starejši sem ko ti
¿qué edad tienes? koliko si star?
¿cuál es tu edad? koliko si star?

ēdīcō -ere -dīxī -dictum (imp. ēdice V., Stat.)

1. izreči, objaviti (objavljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), povedati: Kom., hoc simul edixi H. sem rekel, izjavil, iussus a consule, quae sciret edicere S., pro contione edixit praedam militum fore L., rex legem se remittere edixit Cu.

2. ukazati, zapovedati, veleti, odločiti, odrediti, ukreniti, napovedati (drž.pr.): si longe aliter possedit, quam praetor edixit Ci., non edicta die Ci., edicto iustitio Ci., comitia edicere Ci., edicere senatum, conventum, concilium L., diem exercitui ad conveniendum L., diem comitiis L., in Sicilia edixit idem, quod omnes Romae Ci., certamen in eam noctem ed. Cu., ed. dilectum Val. Max., lustrationem Iust., ed. de caeremoniis T.; kot izraz za tiste določbe in odredbe, ki jih je pretor v dvomljivih primerih objavil kot dopolnilo zakonov na 12 ploščah: est enim tibi edicendum, quae sis observaturus in iure dicundo Ci. — Skladi: z ACI: edixit sese iudicium iniuriarum non daturum esse Ci.; z dat. cum. inf.: tu armari Volscorum edice maniplis V. ukaži, da se oborože; s finalnim stavkom: edicit statim, ut Kal. Dec. adsit Syracusis Sthenius Ci., edicit, ut veniant H., edicere audebas, ne maererent homines meam calamitatem? Ci.; z ACI in cj.: sociis arma capessant edico et bellum gerendum cum gente V. Od tod subst. pt. pf. ēdictum ī, n

1. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas, oklic, ukaz, odredba, edikt javnih služb in uradov; tako tudi pretorjev razglas, v katerem je ob nastopu službe oznanil svoja načela ravnanja v dvomljivih primerih: Ci., dalje odredbe, razglasi tribunov: Ci., prokonzulov: L., konzulov: L., Suet., diktatorjev: L., edilov: Ci., Gell., cenzorjev: multas res novas in edictum addidit N.; poziv k senatski seji: L., T., Suet.; ukazi cesarjev od Cezarja naprej: C., Plin. iun.; poziv k slavnosti na rojstni dan cesarjev: Plin. iun., T., Suet.; odredbe cesarskih oblasti: Suet.; ukazi in razglasila (proklamacije) poveljnikov: L., Sen. ph., T., Suet., namque edicto primum adiumenta ignaviae sustulisse S., prim.: edica Iulia H. (vsi zakoni cesarja Avgusta).

2. (splošno) zapoved, izrek: Ter., Sen. ph., edicto vetuit, ne quis … H. je zapovedal, da ne …

édifier [edifje] verbe transitif (z)graditi (pomembno zgradbo); sezidati; figuré ustanoviti, ustvariti; poučiti; spodbuditi (k dobremu, k pobožnosti)

édifier un monument zgraditi, postaviti spomenik
édifier un plan zasnovati in uresničiti načrt
je suis édifié sur ses intentions poučèn sem o njegovih namerah

edin (-a, -o) (enih misli) einig
biti si edin sich einig sein (z mit) (bil sem si edin z njim ich war mit ihm einig; bili so si edini sie waren sich einig)
postati si edin sich einig werden; miteinander einig werden

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.