Franja

après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

arrivé, e [ve] masculin, féminin prišlec, došlec

les derniers arrivés n'ont pu entrer au stade tisti, ki so prišli zadnji, niso mogli priti v stadion
un homme arrivé človek, ki je (poklicno, družbeno) uspel

assagir [asažir] verbe transitif spametovati, izmodriti; umiriti

s'assagir priti k pameti, spametovati se
le malheur assagit l'homme nesreča izmodri človeka
le temps assagit les passions čas umiri strasti

assise [asiz] féminin vrsta kamenja (v zgradbi); temelj géologie plast; figuré temelj, osnova; pluriel porotno sodišče; plenarna seja, skupščina, kongres, zasedanje

assises solides soliden, trden temelj
cour féminin d'assises porotno sodišče
passer devant les assises priti pred porotno sodišče
le jury des assises porotniki
tenir les assises annuelles imeti svojo letno (plenarno) zasedanje, skupščino

assistance [əsístəns] samostalnik
pomoč, podpora, sodelovanje

to come to s.o.'s assistance priti komu na pomoč
to give (ali lend, render) assistance pomagati, podpirati

astilla ženski spol trska, iver

hacer astillas drva sekati
hacer astillas (de) razbiti, raztreščiti, uničiti
sacar astilla izkoristiti, priti do česa
tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa

atarantar omamiti; zbegati

atarantarse zbegati se, iz mira priti

atravesar [-ie-] prečkati, prevoziti, preleteti, prepluti; čez reko prepeljati; počez položiti; pogoltniti; v besedo vskočiti; prebosti, prevrtati, prestreliti; slepiti, varati

atravesar el pie noge prekrižati
la industria atraviesa una crisis industrija preživlja krizo
no poder atravesar a una persona ne moči koga trpeti
atravesarse (komu) na pot priti; zatakniti se, obtičati; začeti se prepirati; vmešati se v posel
se le atraviesan las palabras besede se mu zatikajo v govoru

audeō -ēre, ausus sum (iz *audus = avidus; prim. aveō1, avidus) semidep.

1. željan biti, (po)želeti, volja je koga, marati, hoteti, hoče se komu; non audeo srce mi ne da: quos ubi confertos audere in proelia vidi V. da si žele boja; z inf.: non audes mihi subvenire? Pl. ali se ne moreš odločiti...? auden participare me, quod commentus es? Pl. hočeš...? aude, hospes, contemnere opes V., sapere aude H. volja te bodi odločiti se, nec longius audet abire O.; abs.: si audes (kontr. sōdēs, gl. to geslo) če te je volja, če ti je drago, če hočeš tako dober biti: da mihi hoc, si audes Pl.

2. opogumiti (opogumljati) se, (pre)drzniti si, upati si, drzno lotiti se česa, drzno (po)skusiti (poskušati) kaj; abs.: V., H., Q., audendum atque agendum ait in tanto malo esse L., audendo atque agendo res Romana crevit L. po smelosti in delavnosti, Romani audendo et fallendo magni facti S. fr., hos... novos magistros nihil intellegebam posse docere quam audere Ci. kakor drzno nastopati, kakor drznosti, periculosius esse deprehendi quam audere T., duo itinera audendi T., ausos libertas sequetur T.; z adv.: neque ausurum contra Seianum T. Sejan si ne bo upal nasprotovati, longius audere T. dalje si upati, unde rursus ausi T. od tod pa upajoč si zopet priti na plano; s praep.: adversus Neronem ausus T., a. istas in usque manus Stat.; z inf.: Pl., Ter., H., Cat. idr., qui de meo facto non dubitem dicere, de Ligarii non audeam confiteri Ci., eodem loco non sunt ausi manere N., qui pulsi loco cedere ausi erant S., bene ausus vana contemnere L., vitigeni latices in aquāī fontibus audent misceri Lucr.; v pass.: si animadverterent auderi adversus se... dimicari N.; z acc. pron. neutr.: ausus es hoc ex ore tuo Enn. ap. Ci., cotidie... quid nostri auderent, sollicitationibus perclitabatur C., quid victor non audebit? Ci., sibi alia omnia audebant Ci., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae suae ausus in regibus esset L., si quid in morbo petulantius ausi sunt adversus medentem Sen. ph., audendum aliquid pro patria etiam cum periculo ratus Iust.; pesn. in poklas. tudi z drugimi obj.: audent cum talia fures V., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., a. tantum facinus Ter., L., desperatio audere ultima... cogit L., a. multa dolo, pleraque per vim L., privatis ut opibus, ita consiliis magna ausus Vell. ob svojem in v svoj dobiček, plus in eo dilectu Valens audebat T., a. proelium, aciem T. drzno spustiti se v boj, vim cultoribus et oppidanis ac plerumque in mercatores T.; v pass.: audeantur infanda L., omnia et conanda et audenda esse Magnetibus L., non ab Scipionibus... quicquam ausum patratumque fortius quam tunc a Caesare Vell., ausis ad Caesarem codicillis T.; za nikalnico s quin: ut non audeam profecto, percontanti quin promam omnia Pl. da ne zdržim, da se ne bi opogumil. — Od tod

1. adj. pt. pr. audēns -entis, adv. audenter drzen, smel, pogumen: audentes Fortuna iuvat V., audentes deus ipse iuvat O., nihil gravius audenti quam ignavo patiendum T., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., puer quidam audentior ceteris Plin. iun., audentior spes Val. Fl., audentior oratio T., audentissimi cuiusque procursus T., audenter dicere Ulp. (Dig.), Vulg., multa audentius inseri possunt Q., audentius progredi T., audentius iam onerat Seianum T., audentius hostem increpans Stat.

2. subst. pt. pf. ausum -ī, n drzen (nevaren) poskus, podjetje, početje: ausi paenitet O., magnis excidere ausis (ne dovršiti, ne dognati) O., ausis indulgere O., auso potiri (izvršiti) V., O., at tibi... pro talibus ausis di... persolvant grates dignas V., ausi nullius capax natura T.

Opomba: Star. pf. ausī: Ca. ap. Prisc.; nenavaden cj. pf. auserim: Ambr.; star. opt. (pōtēntīālīs) ausim -is -it -int drznil(i) bi si, upal(i) bi si: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Cat., Pr., Tib., Lucr., Q., Plin. iun., nec, si sciam, dicere ausim L., quis non spondere ausit L., non ausim Ci. (Brutus 18), de grege non ausim quicquam deponere tecum V., neque illi detrahere ausim coronam H., et nihil est, quod non effreno captus amore ausit O., nobis nihil comperti affirmare ausim T.

audītor -ōris, m (audīre)

1. slušatelj, poslušalec: auditorum multitudo, auditorum prudentia Ci., discerni potest credulus auditor ab sapienti iudice Ci., alicui auditorem venite Ci. kot poslušalec priti, praebere se alicui attentum auditorem Ci.

2. occ.
a) slušatelj kakega učitelja, učenec: Ptolemaeus Theophrasti auditor Ci., fuerat (Euripides) auditor Anaxagorae Ci., auditor et discipulus Platonis Ci., excitat auditor studium O.
b) sodnik zasliševalec: Cod. Th.

3. pren. bralec, čitalec: potius cognationi verborum quam auditori calumnianti geremus morem Varr.

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

Ausdruck, der, (-s, Ausdrücke) izraz, (Sprechweise) izražanje; Technik iztis, iztiskanje; Ausdruck finden/zum Ausdruck kommen priti do izraza, izražati se; Ausdruck geben/zum Ausdruck bringen izražati, izraziti

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
avance des frais naplačilo za stroške
avance sur nantissement lombardno naplačilo
avance de caisse naplačilo v gotovini
paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
arriver en avance prezgodaj priti
avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
être en avance (pre)zgoden biti
faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
gagner de l'avance prehiteti
payer d'avance vnaprej plačati
faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
obtenir une avance dobiti akontacijo

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avant² [avɑ̃] invariable sprednji; masculin sprednji del; sport napadalec (pri nogometu)

l'avant du navire sprednji del, kljun ladje
les roues avant sprednja kolesa
les sièges avant sprednji sedeži
aller de l'avant (pridno) priti naprej, napredovati; figuré energično se lotiti

avdicija samostalnik
(nastop pred komisijo) ▸ meghallgatás, felvételi interjú

aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji