Franja

court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot

croisé, e [krwaze] adjectif križan; križni, navzkrižen; dvovrsten (obleka)

chemin masculin croisé križev pot
mots masculin pluriel croisés križanka
feu masculin croisé navzkrižni ogenj
point masculin croisé križni vbod
avoir les mains croisées držati roke križem

croix [krwa] féminin križ; figuré trpljenje; križ(ec) (odlikovanje)

en croix križem, navzkriž, v obliki križa
croix d'atterrissage (aéronautique) pristajalni križ
croix de fer, de guerre železni, vojni križec
croix gammée kljukasti križ
la grand-croix de la Légion d'honneur veliki križec častne legije
Grand-croix masculin imetnik velikega križca
la Croix-Rouge Rdeči križ
(religion) chemin masculin de la Croix križev pot
supplice masculin de la croix smrt na križu
chacun a, porte sa croix (figuré) vsakdo ima, nosi svoj križ
mettre, attacher, clouer quelqu'un sur, en croix koga na križ pribiti, križati
faire le signe de la croix prekrižati se
faire, mettre une croix sur quelque chose (figuré) napraviti križ čez kaj
il faut faire une croix (à la cheminée) (figuré) z rdečimi, zlatimi črkami je treba zapisati
croix de Lorraine križ z dvojnim prečnikom
croix grecque grški križ (z enakimi kraki)
croix de Saint-André križ v obliki črke X
croix latine latinski križ (spodnji krak je večji kot ostali)
croix funéraire nagrobni križ

cross⁴ [krɔs]

1. prehodni glagol
križati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati
figurativno preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja)

2. neprehodni glagol
poprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati se

to be crossed in love biti nesrečno zaljubljen
to cross the cudgels vdati se
it crossed my mind domislil sem se
to cross the palm podkupiti, dati napitnino
figurativno to dot the i's and cross the t's jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na i
to cross s.o.'s hand with a piece of money stisniti komu denar v roko
to cross the Styx umreti
to cross the floor prestopiti k drugi stranki
to cross the path of s.o. srečati koga; figurativno zastaviti komu pot

cuiller, cuillère [kɥijɛr] féminin žlica; vsebina žlice; technique žlica, ometača

petite cuiller žlička
cuiller à soupe, à café, à moutarde, à dessert žlica za juho, za kavo, za gorčico, za poobedek
cuiller de bois lesena žlica
cuiller drague vedro pri bagru
ne pas y aller avec le dos de la cuiller krepko seči po
être à ramasser à la petite cuiller biti v bednem stanju
faire quelque chose en deux coups de cuiller à pot hitro kaj narediti
prenez une cuiller à café de cette potion vzemite kavino žličko te zdravilne pijače

cúrek (-rka) m getto (acqua, sangue); fiotto; flusso:
pren. vplivati na koga kot curek mrzle vode essere per qcn. una doccia fredda
pot mu je v curkih lil s čela il sudore gli grondava dalla fronte
pren. dež lije s curkom piove a dirotto

cvetlíčen

cvetlična greda parterre moški spol
cvetlični lonec pot ženski spol à fleurs

cyclable [siklabl] adjectif

piste féminin cyclable d'une route kolesarska steza pri cesti
route féminin cyclable kolesarska pot

čakánje waiting, wait; expectation

čakánje v vrsti (»repu«) queueing (up)
po 20 minutah čakánja after twenty minutes' wait
nimam rad čakánja I don't like waiting
v čakánju je čas dolg (figurativno) a watched pot never boils
politika čakánja the policy of drift

čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento

črevó (-ésa) n anat. intestino; budello (di animale):
debelo, tanko črevo intestino grosso (crasso), tenue
slepo črevo intestino cieco
bot. kurja čreva centonchio (Stellaria media)
pren. pot se vleče kot (kurja) čreva la strada è interminabile, lunga come la fame

dáljen (-jna -o) adj.

1. (krajevno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljni kraji paesi lontani
geogr. Daljni vzhod Estremo Oriente

2. (časovno zelo oddaljen) lontano, distante:
daljna preteklost lontano passato

3. (ki sega v daljavo) lungo; lontano, estremo:
daljna pot lungo viaggio
daljno obzorje lontano, estremo orizzonte

4. (ki ni zelo soroden) lontano:
daljen sorodnik lontano parente

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

débarrasser [debarase] verbe transitif pospraviti, prostor napraviti, sprazniti

débarrasser le chemin napraviti prosto pot
débarrasser quelqu'un de quelque chose osvoboditi, rešiti koga česa; odvzeti komu kaj
débarrasser quelqu'un d'un souci rešiti koga skrbi
des voleurs m'ont débarrassé de mon argent (humour) tatovi so me olajšali za denarnico
vous pouvez débarrasser lahko pospravite mizo (posodo, itd.)
se débarrasser de quelque chose znebiti se; odložiti (de quelque chose kaj), sleči se
débarrassez-vous! odložite (plašč)!
se débarrasser d'une mauvaise habitude znebiti se grde navade

déblayer [deblɛje] verbe transitif odmetati, odkopati, odstraniti (zemljo, prst); očistiti, sprazniti

déblayer le terrain (figuré) pripraviti teren, rešiti začetne težave; napraviti pot
déblayer une route obstruée očistiti zadelano, zasuto cesto
déblayer sa correspondance, un travail prebirati, sortirati pisma, pripraviti delo

décadence [-kadɑ̃s] féminin propadanje; izroditev; dekadenca

décadence d'un empire propadanje cesarstva
être, tomber en décadence (figuré) propadati, rakovo pot iti

dēcipiō -ere -cēpī -ceptum (dē in capere)

1. (pre)varati, ukaniti, (pre)slepiti, premotiti, zmamiti: in eo fallis et decipis Ci., scilicet verba dedimus, decepimus Ci., labi, errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci.; trans.: me ipsum paene ille decepit Ci., oculos decipit error O.; z abl. instrumenti: vos populumque rugis supercilioque decepit Ci., deceptus dolo Ci., deceptus ordine atque vestitu N., viā decipi L. pot zgrešiti, decipi specie recti H. dati se preslepiti; nam. abl.: deceptus per imprudentiam Ci.; deceptus per colloquium C., deceptus per fas et fidem L.

2. occ.
a) uiti, neopažen osta(ja)ti: decepere insidiae L., amatorem caecum amicae decipiunt vitia H.
b) storiti, da nevede mine čas (ali trud), prijetno (zabavno) prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., decepta nox O., decipitur labor O. storiti, da se pozabi, (Tantalus) laborem (Grški acc.) decipitur dulci sono H. sladki glasovi store, da (Tantal) pozabi muke (drugi berejo: laborum, opirajoč se na grški ἐπιλανϑάνεσϑαι πόνων pozabiti muk).

découvrir* [dekuvrir] verbe transitif odkriti; razgaliti; pustiti nezavarovano; na dan prinesti, (iz)najti; mathématiques rešiti (nalogo); marine zagledati

se découvrir od-, razkriti se, sneti pokrivalo; (z)jasniti se
découvrir son cœur, ses secrets razkriti svoje srce, svoje skrivnosti
découvrir son jeu pokazati svoje karte (tudi figuré)
découvrir le pot aux roses odkriti skrivnost (kake zadeve)
découvrir un complot, un vaccin odkriti zaroto, cepivo
la mer découvre morje se umika in pušča obalo suho
ce boxeur se découvre ta boksar se izpostavlja udarcem, napadom
le ciel se découvre nebo se jasni
en avril ne te découvre pas d'un fil (proverbe) v aprilu (še) ne odlagaj zimske suknje!

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

dēfēnsiō -ōnis, f (dēfendere)

I. voj. branitev, obramba: a defensione desistere C., omnia ad defensionem parare C.; z objektnim gen.: d. castrorum, urbium C., ad defensionem patriae regem suum … arcessere Iust.

— II. pren.

1. obramba, varstvo, zaščita: fortunarum, officii mei, salutis meae, miserorum (zatiranih) Ci., hominis custodiam defensionemque provinciae habetis Ci. način, kako je mož pazil na varstvo in obrambo province, d. contra vim Ci.

2. zagovarjanje (zagovor), zastopanje (pred sodniki): haec non potius accusatio quam defensio est existimanda Ci., crimini defensio quaeritur Ci., dare (odrediti, ukazati) defensionem alicui rei Ci. (toda: dare [dovoliti] nullam defensionem Suet.), defensionem alicuius (alicuius rei) suscipere Ci., id ad suam defensionem affere Ci., defensionem patefacere alicui Ci. utreti komu pot do zagovarjanja, in eo iudicio defensionem non habere Ci. ne moči se opravičiti, defensionem contra crimen in legitimis iudiciis non habere Ci., obscurare (zatemniti) defensiones Ci.; s subjektnim gen.: d. eius Ci., sine defensione oratoris Ci.; z objektnim gen.: tu mihi Cornelii defensionem obicis Ci., d. illorum T.; poseb. odbijanje, odvračanje, zavračanje česa ali obdolžitve (obtožbe) česa, branitev (obramba) zoper obdolžitve (obtožbe) česa: d. criminis (obdolžitve) Ci., defensiones stuprorum Ci., d. sceleris Iust.

3. met. obrambni govor, zagovorniški govor, zagovor, obrambni spis, apologija: iisdem paene verbis, quibus edita est, eam pro Cornelio defensionem peroratam N. fr., defensionem causae suae scribere Ci., alicui legere defensionem Demosthenis Plin., defensionem alicui scriptam offere (ponuditi) Q., Ciceronis defensionem adversus Asinii Galli libros satis eruditam componere Suet., accipere (poslušati) defensionem truci vultu T.

4. način, oblika ali razlog zagovarjanja (zagovora), branilo: honestissima d. Ci., magnifica et praeclara eius Ci., d. haec perditissima Ci., defensione illa uti Ci., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., probare hanc defensionem Ci. razlog zagovora, d. causarum ignobilis (namreč kot obrt) Amm.

5. jur.
a) zahtevanje, prisvajanje (prisvojitev) kake pravice: Cod. I.
b) sodno preiskovanje kakega zločina: mortis Ulp. (Dig.).