Franja

sully [sʌ́li] prehodni glagol
umazati, zamazati, oblatiti, omadeževati, onesnažiti
figurativno zmanjšati slavo, pomračiti, zatemniti (tudi figurativno)
neprehodni glagol
potemniti se, postati moten

super-fētō -āre (super in fētāre) dodatno postati brej, zopet (spet) se ubrejiti, preden prvi plod dozori, preubrejiti se: praeter mulierem pauca animalia coitum novere gravida; unum quidem omnino aut alterum superfetat Plin., lepus, omnium praedae nascens, solus praeter dasypodem superfetat Plin., dasypodes omni mense pariunt et superfetant, sicut lepores Plin., sed superfetant dasypus et lepus tantum Plin.

super-valēscō -ere (super in valēscere) posta(ja)ti še mogočnejši: Vulg.

supple [sʌpl]

1. pridevnik (supply prislov)
prožen, elastičen, gibek, upogljiv; uren; poslušen, ubogljiv, pokoren, popustljiv, voljan, prilagodljiv; klečeplazen, hlapčevski

2. prehodni glagol
napraviti (kaj) gibko (prožno, upogljivo, pokorno, poslušno); naučiti (konja), da postane občutljiv za vajeti; pomiriti, omiliti
neprehodni glagol
zastarelo postati prožen (gibek, upogljiv, pokoren); popustiti, ugoditi, ustreči

surenchérir [sürɑ̃šerir] verbe intransitif več(po)nuditi, zvišati ponudbo; postati še dražji, podražiti; obljubiti večkot kdo drug

surenchérir dans une adjudication povečati ponudbo na dražbi

suspectō¹ -āre -āvī -ātum (frequ. glag. suspicere)

1. kvišku (gor, navzgor) pogledovati (pogledavati, gledati): Amm. idr., suspectans … tabulam pictam Ter.; abs.: leo suspectans (sc. arborem) Plin., suspectantibus populis Plin.

2. metaf. sumljivo (natolcljivo) gledati koga, sumničavo opazovati koga, na sumu imeti koga, sumiti koga, sumničiti koga, starejše natolcevati (na) koga, sumneti koga, susati na koga: Agrippinam magis magisque suspectans T.; pass. suspectari alicui (vz)buditi (vzbujati) komu sum, biti komu sumljiv, posta(ja)ti predmet sumničenja: ne paelici suspectaretur T.; occ. (s stvarnim obj.) sumiti o kom, čem, na koga, kaj, glede koga, česa, imeti sum(e) glede česa, slutiti kaj, bati se česa, domnevati, predpostaviti (predpostavljati): scelus uxoris, fraudem, perfidiam, omnem prolationem T., novam domum Ap., suspectatis caelestibus odiis Ap., suspectare necem, supplicium Aur., suspectante Nerone (sc. ea) haud falsa esse T., divitem suspectabat T. domneval je, da je bogat. — Dep. soobl. suspector -ārī -ātus sum: quas suspectati sunt Amm.

sveltire

A) v. tr. (pres. sveltisco)

1. napraviti (koga) urnejšega

2. pospešiti, pospeševati

3. tanjšati; napraviti, delati (koga, kaj) vitkejše

B) ➞ sveltirsi v. rifl. (pres. mi sveltisco)

1. postati urnejši

2. postajati bolj sproščen, bolj neprisiljen

sweeten [swí:tən]

1. prehodni glagol
(o)sladkati (tudi figurativno)
figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
sleng pomiriti (z denarjem)

2. neprehodni glagol
postati sladek
figurativno omiliti se, ublažiti se

I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo)

tame² [téim] prehodni glagol
ukrotiti, udomačiti
figurativno obvladati, podvreči si, pokoriti, obrzdati, ukloniti
neprehodni glagol
postati krotek

tar [ta:]

1. samostalnik
katran, smola
figurativno mornar

a jolly (jack) tar mornar
an old weather-beaten tar star morski volk (mornar)

2. prehodni glagol
premazati, namazati s katranom

they are tarred with the same brush figurativno imata (imajo) iste napake, našla sta se dva enaka
to tar and feather namazati (koga) s katranom in posuti (ga) s perjem (kot kazen)
neprehodni glagol
postati katran; dajati katran

3. pridevnik
katranski

tardēscō -ere -duī (tardus) posta(ja)ti počasen, (u)počas(n)iti se (upočasnjevati se), posta(ja)ti trd: tardescit lingua Lucr., at si tardueris Tib. če si počasen.

tarnish [tá:niš]

1. samostalnik
izgubljanje barve (sijaja); potemnelost, motnost (kovin)
figurativno madež

2. prehodni glagol
odvzeti barvo (sijaj, lesk); napraviti motno; potemniti
tehnično matirati
figurativno umazati, omadeževati

to tarnish a reputation omadeževati ugled
neprehodni glagol
postati moten (brez sijaja, leska), potemneti
figurativno oslabeti

it tarnishes in the air potemni na zraku

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

temper² [témpə] prehodni glagol
ublažiti, olajšati, pomiriti, brzdati, oslabiti, popraviti
glasba umeriti, znižati, temperirati (ton); mešati, umesiti (ilovico); razredčiti (pijače); temperirati; kaliti (zlasti jeklo); ojekleniti; pripraviti, zmešati (barve)

to temper mortar mešati malto
to temper the passions brzdati strasti
neprehodni glagol
omehčati se, postati popustljiv
tehnično imeti pravo trdoto, postati gibek, prožen

tender¹ [téndə]

1. pridevnik (tenderly prislov)
nežen; mehak (meso itd.); krhek, drobljiv; dobro kuhan (pečen); topljiv, topen; občutljiv, hitro užaljen; delikaten, subtilen; kočljiv; blag, mil, dobrega srca, ljubezniv, prisrčen; skrben (of za)
obziren, pozoren (do), zaskrbljen (of, over za)

of tender age v nežni starosti, mlad
tender passion ljubezen
tender porcelain stekleni porcelan
a tender spot občutljivo mesto
a tender red nežna rdeča barva
a tender subject kočljiv predmet (razgovora)
tender annual botanika poletna rastlina
he is tender of his reputation občutljiv je za svoj ugled (sloves)
to have a tender conscience biti tankovesten
to be tender of s.th. ozirati se na, skrbeti za kaj
to be tender of irritating s.o. paziti, da koga ne razjezimo (razdražimo)

2. prehodni glagol
napraviti mehko, občutljivo
neprehodni glagol
postati mehak

tepēscō -ere -uī (incoh. k tepēre)

1. posta(ja)ti topel (gorek, gorak), ogre(va)ti se, segre(va)ti se, ugre(va)ti se, dobi(va)ti toploto, navze(ma)ti se toplote: maria agitata ventis ita tepescunt, ut … Ci., litora sole tepescunt O., ferrum in pulmone tepescit V., ubi (sc. sudor) quam maxime tepuit Cels.

2. izgubiti (izgubljati) toploto, posta(ja)ti mlačen, ohladiti (ohlajati) se: incipiat tepuisse calix Mart.; pren.: mentes tepescunt Lucan., negotio tepescente Amm.

tergiversate [tə́:dživə:seit] neprehodni glagol
izgovarjati se, izmotavati se, izmikati se, izvijati se; po okoliših govoriti; nasprotovati si; obračati plašč (po vetru), menjati načela ali stranke; odpasti, postati odpadnik

thicken [ɵíkən] prehodni glagol
zgostiti; odebeliti; strniti, stisniti; vkuhati
figurativno okrepiti, pojačiti, pomnožiti
neprehodni glagol
odebeliti se, zgostiti se; pooblačiti se (vreme); pomnožiti se, povečati se, okrepiti se; postati nejasen, nerazločen (glas)

the crowd is thickening množica se veča
the fight thickens boj postaja vse hujši
the plot thickens prihaja do zapleta v dejanju

thin² [ɵin] prehodni glagol
(s)tanjšati; razredčiti (gozd)
figurativno zmanjšati
neprehodni glagol
(s)tanjšati se; razredčiti se, postati pičel (redek); zmanjšati se, oslabeti, upasti, shujšati
figurativno klinasto se stanjšati

his hair is thinning lasje se mu redčijo

thin out neprehodni glagol
razredčiti se, postati redek