Franja

uprear [ʌpríə] prehodni glagol & neprehodni glagol
pokonci (se) postaviti; dvigniti (se)

uprijèčiti ùpriječīm (ijek.), upréčiti ùprēčīm (se) (ek.)
1. postaviti se počez: sto se nespretno upriječio u kutu
2. upreti se: on je naredio, ali mu se ona upriječila

upset^*1 [ʌpsét]

1. prehodni glagol
prevrniti, prekucniti (čoln), na glavo postaviti; vreči na tla (nasprotnika)
figurativno zmesti, zbegati, vznemiriti, razburiti; preprečiti (načrte); pokvariti (želodec; namero, veselje); krčiti (kovino s kovanjem)

to upset the Government vreči vlado
to upset s.o.'s plans prekrižati, preprečiti komu načrte
the food has upset me jed mi ni dobro dela
I have eaten s.th. that upset my stomach želodec sem si pokvaril s tem, kar sem jedel
that upsets me ves sem iz sebe zaradi tega
the news upset the whole family novica je razburila vso družino
neprehodni glagol
prevrniti se, prekucniti se

2. pridevnik
prevrnjen, prekucnjen; zmeden, zbegan, razburjen; pokvarjen (želodec)

ùspraviti -īm (se) pokonci (se) postaviti: uspraviti bure; uspraviti se u postelji; medvjed se uspravio

ustròjiti ùstrojīm (rus.)
1. organizirati
2. postaviti v vrsto

ušòriti ùšorīm postaviti hiše tako, da med njimi nastane ulica: ušoreno selo vas z ulicami med hišami

uvr̀stati -ām
I. postaviti v vrsto, vrste: uvrstati vojsku
II. uvrstati se visoko zrasti: uvrstao se vinograd

uvrstíti -ím, uvrsti -ite, uvrstil -ila
1. uvrstiti, svrstiti, svrstati: uvrstiti koga med sodelavce revije
2. postaviti u red; uvrščen -ena -o
uvršćen, svrstan

vaspòstaviti -īm
1. obnoviti, postaviti v prejšnje stanje: vidinski paša je težio da se u beogradskom pašaluku vaspostave janičari
2. rehabilitirati, vrniti ugled: posle izdržane kazne vlast je vaspostavila čoveka u njegovu ranijem položaju
3. vzpostaviti: vaspostaviti red u zemlji

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

vēnum-dō (vēnun-dō) -dare -dedī -datum, poklas. za vēnum dō (gl. *vēnus1 -i) postaviti naprodaj (na prodaj), dati v prodajo, proda(ja)ti: N. idr., per commercia venundati T., venundata Scylla Pr., ut captivos venundaret Suet., hos sub coronā venumdedit Fl., venumdati avaritiae Amm.; pren.: donec sententia Dolabellae velut venundaretur T.

Opomba: Star. cj. pr. venunduit (v novejših izdajah venum duit): Tab. XII ap. G., Ulp. (tudi venunduuit); vulg. pf. venundavit: Aug.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

verkanten postaviti postrani/na rob; sich verkanten zatakniti se

vermarken zamejničiti, postaviti mejnike

verstellen den Ausblick, Weg: zastaviti, zapirati, zapreti; (falsch aufstellen) narobe postaviti/uvrstiti; an eine andere Stelle: prestaviti; die Schrift verstellen pisati s prenarejeno pisavo; die Stimme verstellen govoriti s prenarejenim glasom; Technik nastaviti, nastavljati; sich verstellen pretvarjati se, prenarejati se

virgolare v. tr. (pres. virgolo) jezik postaviti narekovaje

voranstellen postaviti na začetek

vorsetzen posaditi/postaviti pred; jemandem Speisen, Weine, ein Programm: servirati

vorstellen postaviti naprej, postaviti pred; eine Uhr: porivati naprej; eine Person: predstaviti (sich se); einem Arzt: pokazati (sich se); intransitiv pomeniti, predstavljati; sich vorstellen predstavljati si (kaj)

vprašáti vprašam, vprašaj -ajte, vprašal -ala i vprášati -am pitati, upitati, zapitati, postaviti pitanje: vprašati koga za pot, za svet, za ceno
pitati koga za put, za savjet (-vet), za cijenu, za cenu; vprašati učenca lekcijo; vprašati dekle za roko
prositi djevojku; vprašati koga po zdravju
pitati koga za zdravlje