Franja

veríga (-e) f

1. catena:
železna veriga catena di ferro
člen verige anello di catena
povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
držati psa na verigi tenere il cane alla catena
pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
sidrna veriga catena dell'ancora
varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

2. pren. catena, ceppo:
trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
miselna veriga catena di pensieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
gonilna veriga catena di trasmissione
geogr. gorska veriga catena montuosa
elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
lamelna veriga catena a lamelle
biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
avt. snežne verige catene da neve
lingv. govorna veriga catena parlata
kem. veriga atomov catena di atomi
anat. veriga ganglijev catena di gangli
veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
veriga kinodvoran circuito di cinematografi

veríga cadena f (tudi fig) ; fig lazo m vínculo m

most na verigah puente m colgante
pes na verigi perro m de cadena
gorska veriga cadena de montañas
varnostna veriga cadena de seguridad
snežna veriga (avto) cadena antideslizante
dati, privezati na verigo encadenar, (psa) atar
napraviti, formirati verigo formar cadena
odvezati, spastiti z verige desencadenar, (psa) soltar
povezati z verigami unir con cadenas, encadenar
vkleniti v verige aherrojar
raztrgati verige suženjstva romper las cadenas de la esclavidud

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.

vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome

vodnik¹ moški spol (-a …) oseba, knjiga: der Führer (gorski Bergführer, jezikovni Sprachführer, koncertni Konzertführer, po cerkvah Kirchenführer, po kampingih/za kampiranje Campingführer, po mestu Stadtführer, po muzeju/muzejih Museumsführer, po operah Opernführer, lavinskega psa Lawinenhundeführer); za turiste: der Fremdenführer; na potovanju: der Reiseführer; živalstvo, zoologija das Leittier, oven: der Leithammel
pes vodnik za slepe: der Blindenhund, Blindenführhund, Blindenführerhund

vóh sense of smell, smell; scent; figurativno nose

pes ostrega vóha a hound of keen scent
imeti dober vóh to have a keen sense of smell
izgubiti svoj vóh to lose one's smell

volucer -cris -cre, adv. volucriter (volāre)

1. leteč, perutnat, krilat: bestiae volucres Ci. ali volucria animalia T.; pesn.: ales O., turba O. ptice, ptiči, perutnina, columba V., angues Ci., dracones O., penna Tib.; subst. volucris -is, f (sc. bestia), m (sc. ales) le Ci. poet. (De divin. II, 30) ptica, ptič: volucris Iunonia ali Iunonis volucris O. pav, peregrina Ph. (ptica) selivka; pogosto v pl.: H., Pr., Petr., Suet., Mart. idr., quemadmodum volucres videmus … fingere et constituere nidos Ci., teneros volucrīs … peremit Ci. poet., pecudes pictaeque volucres V., volucrum cantus Ci., matutini volucrum sub culmine cantus V. lastovic, lastovk, matutinos volucrum tramittere cantus Sil. petelinov, flumineae volucres O. labodi, volucres marinae O., Pr., suetae aquis volucres T., e campis Latiae fulsere volucres Lucan. orli, Tyrrhenae volucres (= Sirenes) Stat. tirenske krilatke; pesn.: volucris parvula muha: Ph. ali mušica: Amm. ali čebela: Amm.

2. metaf.
a) krilat, okriljen, krila imajoč: Cupido O., deus ali puer (= Cupido) O., volucrum mater Amorum O., deus (= Mercurius) Stat., pes (sc. Mercurii; Merkur je namreč imel obuvala s krili) O., volucer Danaēius (= Perseus) Stat., equus (= Pegasus) O., volucres insidiae (= Calais in Zetes, ki sta bila okrivljena) Pr.
b) leteč, hiter, nagel, uren, jadrn: sagitta V., harundo V. puščica, ferrum V. izstrelek, puščica, strela, classis, currus, rotae V., motus astrorum Ci. poet., nuntius Ci., equus Mart., volucer pede Aus. urnonog, volucriter festinans, volucriter congregati Amm.
c) pren. begoten, hiteč, hiter, brz: aliud autem genus (sc. dicendi) … verbis volucre atque incitatum Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., fama O., Petr., fatum H.; occ. bežen, begoten, minljiv, nestalen, nestanoviten: fortuna Ci., aurae, somnus V., fumus V. bežna megla, dies H., gaudium T.

Opomba: Volucer fem.: volucer fama Petr.; volucris m: sive ego per liquidum volucris vehar aëra pennis Tib., volucris sonipes Sil.; gen. pl. nav. volucrum, in to subst.: Ci., V., Sil.; adj.: V., O.; toda (subst.) tudi volucrium: Varr., Ci. ap. Char.

volucri-pēs -pedis (volucer in pēs) „krilatonog“, urnonog, hitronog, brzonog, hiter, uren, jadrn, brz: Sid., et iam ut loquatur Iulius, fandi modum invita accipe, volucripes dimetria, haveque dicto dic vale Aus., fer hanc salutem praepes et volucripes Paulini ad usque moenia, Hebromagum loquor Aus.

vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
2. (dišava) ▸ illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

3. (voh) ▸ szaglásTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
4. (o občutku) ▸ illat, szagPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.

watch¹ [wɔč]

1. samostalnik
žepna, zapestna ura; budnost, opazovanje, oprez(ovanje), pazljivost; zalezovanje; straža, stražar
navtika straža na ladji
zastarelo bedenje; straža pri mrliču, nočna straža
zgodovina eno od 3 ali 4 razdobij noči

in the watches of the night čas, preživet v bedenju
in the silent watches of the night v tihih nočnih urah
on the watch na opazovanju, v pazljivem pričakovanju
watch and ward (prvotno) stražarjenje podnevi in ponoči, (danes) naporno, napeto, ostro stražarjenje
it is two o'clock by my watch ura je dve po moji uri
first watch prva nočna straža na ladji (20,00-24,00 ure)
to be (up) on the watch biti buden; paziti se
to have the watch stražiti
to keep (a) close watch over (ali on) stražiti, bedeti, paziti na, pazljivo nadzirati, ostro opazovati
to pass as a watch in the night figurativno biti hitro pozabljen
to set a watch postaviti stražo
to set a watch (up) on s.o. dati koga (skrivno, tajno) opazovati

2. pridevnik
stražni; opazovalni

watch mastiff pes čuvaj

Welsh [welš]

1. pridevnik
valizijski; iz Walesa

2. samostalnik
valizijski jezik; Valižani

Welsh fiddle sleng srbenje, srab
Welsh rabbit (ali rarebit) stopljen sir namazan na praženem kruhu
Welsh corgi jazbečarju podoben pes

wiggle [wigl]

1. samostalnik
vijugasto gibanje (premikanje), vijuga; miganje z repom; jed iz rib in lupinarjev v smetanovi omaki

to get a wiggle on sleng (po)hiteti, podvizati se

2. neprehodni glagol
viti se, vijugati se; majati se; z repom migati

a child that wiggles otrok z negotovo (majavo) hojo
prehodni glagol
migati z; vijugati

to wiggle one's finger žugati s prstom
the dog wiggles his tail pes miga, maha z repom
to wiggle one's way zvijati se (skozi)

zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. avt. avviare, mettere in moto:
voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

2. scagliare, gettare; avventare:
zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

3. condurre:
zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

4. (poganjati, pognati) mettere germogli

5.
zaganjati smeh ridere
zaganjati vrišč gridare, strillare

B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. avventarsi:
pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare

zagrísti (-grízem)

A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio

zain [zɛ̃] adjectif

cheval masculin, chien masculin zain konj, pes brez vsakršne bele dlake

zasledoválec (-lca) m inseguitore;
pes zasledovalec segugio

zasledoválen (-lna -o) adj. inseguitore, di inseguimento; di caccia:
psiht. zasledovalna blodnja mania di persecuzione
šport. zasledovalna vožnja (corsa a) inseguimento
zasledovalni pes (cane) segugio

zasledováti (-újem) imperf.

1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

6. perseguire (uno scopo)