Franja

pogòj condición f

s pogojem, da ... con la condición de que..., con tal que..., a condición de que...
ob ugodnih pogojih en ventajosas condiciones
pod nobenim pogojem de ningún modo, bajo ninguna condición
ceneni, ugodni (dobavni, prodajni, običajni, sprejemni) pogoji condiciones razonables (de entrega, de venta, de costumbre, de admisión)
prvi (mirovni, življenjski) pogoj condición previa (de paz, vital)
izpolniti pogoj cumplir una condición
naložiti (staviti) pogoje imponer (poner ali hacer) condicioncs
staviti za (kot) pogoj poner por condición

pólčas šport

prvi pólčas first half
drugi pólčas second half; halftime
sodnik je odpiskal pólčas the referee blew the halftime whistle

pólčas (-a) m šport. tempo:
prvi, drugi polčas primo, secondo tempo

pólčas šp (medio) tiempo m

prvi polčas primer tiempo m

polet¹ [è] moški spol (-a …) letalstvo der Flug (etapni Etappenflug, izvidniški Erkundungsflug, Aufklärungsflug, medcelinski Interkontinentalflug, nočni Nachtflug, panoramski Rundflug, tja in nazaj Hin- und Rückflug, v slabem vremenu Schlechtwetterflug, domov Heimflug, na Mars der Marsflug, na luno der Mondflug, na večje razdalje Fernflug, tja/do nekega cilja Hinflug, z reaktivcem Jetflug, preizkusni Erprobungsflug, Testflug, prvi Erstflug, Jungfernflug, vesoljski Raumflug, Weltraumflug); živalstvo, zoologija der Flug (svatbeni/ženitovanjski Hochzeitsflug, čistilni Reinigungsflug)
šport polet z zmajem das Drachenfliegen, Deltafliegen
polet z balonom die Ballonfahrt
poleti množina Flüge množina, der Flugbetrieb
vesoljski poleti množina die Raumfahrt
figurativno polet misli der Gedankenflug
pripraviti za polet letalstvo klarmachen, flugklar machen
pripravljen za polet flugklar, flugbereit
… poleta Flug-
(cilj das Flugziel, zapisovalnik der Flugschreiber)
letalstvo kontrolor poletov der Fluglotse, Lotse

položaj za nezavestnega stalna zveza
(o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvésOsebo položimo v položaj za nezavestnega, da preprečimo zadušitev zaradi bruhanja. ▸ Az eszméletlen személyt stabil oldalfekvésbe helyezzük, hogy megakadályozzuk a a hányás miatti fulladást.
Sopomenke: stabilni bočni položaj

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

position [pozisjɔ̃] féminin položaj, lega, mesto; pozicija; družbeni položaj

guerre féminin de position pozicijska vojna
prise féminin de position stališče, javno povedano mnenje
position(-)clef ključni položaj
position dirigeante vodilen položaj
position d'équilibre ravnotežni položaj
position de monopole monopolni položaj
position de place tržni, borzni položaj
position de repos mirovanje
position sociale družbeni položaj
position du tireur couché, à genou, debout (militaire) ležeči, klečeči, stoječi strelčev položaj
aller occuper une position (militaire) zavzeti položaj
le concurrent est arrivé en première, en seconde position tekmovalec je prišel kot prvi, drugi na cilj
être en position de biti v položaju, da ...
être dans une position intéressante (familier) biti noseča
être dans une position critique biti v kritičnem položaju
se faire une position ustvariti si položaj
prendre position zavzeti položaj (pour, contre za, proti)
rester sur ses positions ne se umakniti, ne popustiti, ne se premisliti

poskús (-a) m esperimento; prova, tentativo, saggio:
delati poskuse fare esperimenti
prepoved jedrskih poskusov bando degli esperimenti nucleari
fizikalni, kemični, laboratorijski poskus esperimento fisico, chimico, di laboratorio
poskus poravnave spora tentativo di comporre la lite
prvi poskus mladega pesnika le prime prove, i primi saggi, i primi tentativi del giovane poeta

poslédnji (-a -e) adj.

1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
poslednja, zadnja ura l'ora suprema
časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
rel. poslednje reči le ultime cose
rel. poslednja sodba giudizio finale
rel. poslednje olje estrema unzione
bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

2. dedicare, mettere:
posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

4. pren. iniziare a:
posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

pȍvala ž
1. grobanje, grebeničenje: povala loze
2. napad bolezni: gora je odvala nego povala hujša je povrnitev bolezni kot pa njen prvi napad

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

prastarši moški spol množina (prvi starši) Stammeltern, Ureltern množina

pravni nasvet stalna zveza
(svetovanje pravnika) ▸ jogi tanács
Odvetniki bodo v svojih pisarnah strankam nudili prvi brezplačni pravni nasvet. ▸ Az ügyvédek az irodáikban első alkalommal díjmentesen adnak jogi tanácsot az ügyfeleknek.

precedent² [prisí:dənt] pridevnik (precedently prislov)
prejšnji, predhoden, precedenčen

conditions precedent prvi pogoj
precedent to the meeting pred sestankom