Franja

sorvegliato m (f -ta) oseba pod nadzorom
sorvegliato speciale oseba pod posebnim nadzorom

sosaina moški spol/ženski spol dolgočasna, pusta oseba; zaspanè

sospētto¹

A) agg. sumljiv:
merce di provenienza sospetta blago sumljivega izvora
luogo sospetto sumljivo mesto
persona sospetta sumljiva oseba

B) m sumljiva oseba

sostenuto

A) agg.

1. nepristopen, nedostopen, rezerviran

2. vzvišen, zadržan (slog)

3. glasba sostenuto, zadržano, v počasnejšem tempu

4. šport močen, hiter, intenziven:
ritmo di gara sostenuto hiter tekmovalni tempo

5. visok:
prezzi sostenuti visoke, navite cene

B) m (f -ta) zadržana, nepristopna, rezervirana oseba:
fare il sostenuto držati distanco, nazaj se držati

sot [sɔt]

1. samostalnik
pijanec, pijandura, alkoholik, zapit človek, od pitja otopela ali posurovela oseba

2. neprehodni glagol
piti, pijančevati, biti alkoholik

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

sourd-muet, sourde-muette [surmɥɛ, surdəmɥɛt] adjectif gluhonem; masculin, féminin gluhonema oseba

enfants sourd-muets-sourd-muets gluhonemi otroci

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

sphinx [sfɛ̃ks] masculin

1. sfinga, figuré zagonetna, skrivnostna, nedoumljiva oseba

2.

sphinx de nuit nočni metulj, vešča
sphinx tête-de-mort mrtvaška glava (metulj)

spindlelegs [spindəllegz] samostalnik
množina dolge, tanke noge
ednina, konstrukcija oseba tankih in dolgih nog

spindle-shanks [spíndəlšæŋks] samostalnik
množina dolge in tanke noge
ednina, konstrukcija oseba z dolgimi in tankimi nogami, dolgonožec

spiritato

A) agg.

1. (močno) vznemirjen

2. živahen (otrok)

B) m (f -ta)

1. obsedenec, obsedenka

2. živahna, energična oseba

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

sponsor¹ [spɔ́nsə] samostalnik
odgovorna oseba; porok; boter, botrica, kum, kumica
ameriško, figurativno pokrovitelj, zaščitnik; zakupnik radijskega programa v reklamne namene; organizator

to stand sponsor biti porok, jamčiti
to stand sponsor to biti za botra, botrovati

sporter [spɔ́:tə] samostalnik
športnik; športno oblečena oseba; postavljač (s čim)

sportsman množina sportsmen [spɔ́:tsmən] samostalnik
športnik, ljubitelj športa; lovec, ribič
figurativno viteška oseba, ki hoče biti poštena tudi do svojega nasprotnika, fair oseba; ljubitelj konjskih dirk; dober (tvegav) igralec, igralska narava

sposato

A) agg. poročen

B) m (f -ta) poročeni, poročena oseba

Sprachbehinderte, der, (ein -r, -n, -n) govorno motena oseba

squab [skwɔb]

1. samostalnik
ptič brez perja, negoden ptiček, golec; mlad golob; zavaljen (čokat, tršat, debelušast, majhen) človek, debeluhar
figurativno neizkušeno dekle, neizkušena oseba; zelo napolnjena blazina za ležanje, sedenje; naslanjalo (sedeža v avtu); ležišče, otomana

2. pridevnik
majhen in debel, zajeten, debelušen; neporasel s perjem, gol (ptič)
figurativno mlad in neizkušen

3. prislov
pogovorno neokretno, nerodno

to fall squab telebniti, z vso težo pasti (na tla)

squatter [skwɔ́tə] samostalnik
čepeča oseba
ameriško naseljenec na zemlji, za katero nima zakonite pravice
množina ljudje, ki so se leta 1946 v Londonu nasilno naselili v prazne hiše zaradi pomanjkanja stanovanj
avstralsko zakupnik pašnikov na veliko; živinorejec

Squatter State (vzdevek za) Kansas