Franja

länger daljši; längere Zeit dlje (časa); auf längere Zeit za daljšo dobo; Adverb dlje, naprej; nicht länger ne več; kaum länger als komaj kaj dlje kot

lapis lazuli stalna zveza
(poldragi kamen) ▸ lapis lazuli, lazúrkő
Lapis lazuli so izvažali naprej v stari Egipt, našli so ga v grobnicah faraonov prvih dinastij. ▸ A lapis lazulit elsőként az ókori Egyiptomba exportálták, az első dinasztiák fáraóinak sírjaiban találták meg.
Sopomenke: lapis

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

Laufschritt, der, Sport tekaški korak; Heerwesen, Militär tek; im Laufschritt figurativ v diru; sich im Laufschritt bewegen teči; im Laufschritt marsch! marsch! v teku naprej marš!

le¹ [è]

1. (samo) nur, allein
ne le nicht nur
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch
le … ne nur … nicht, bloß … nicht

2. spodbujevalno: (kar) nur (le pogum ! nur Mut!, le naprej! nur voran, nur weitermachen)
le daj immer zu
grozilno: le počakaj! na warte!

3. (neki) bloß, nur, immer (kdo/kaj/kdaj/kje le wer/was/wann/wo … bloß/ nur/immer); denn (le kdo/kaj/kdaj/kje wer/was/ wann/wo … denn)

4. (sploh) immer, nur
kadar le (moreš) wann immer (du kannst)
če le mogoče womöglich
kolikor le mogoče [soviel] so viel wie/als möglich
kot le kdo/kateri wie nur einer

5.
pa le immerhin
torej le also doch

leap¹ [li:p] samostalnik
skok (tudi figurativno)
preskok

a great leap forward velik skok naprej
a leap in the dark tvegan poskus, pot v neznano
by leaps and bounds skokovito, zelo hitro
with a leap hitro, nenadoma

leather² [léðə] prehodni glagol
obleči v usnje
pogovorno tepsti z jermenom

to leather at garati
to leather away naprej se mučiti

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

let|eti² [é] (-im) letalstvo fliegen; Flugdienst haben; (s kom mitfliegen, mimo vorbeifliegen, brez vmesnega postanka durchfliegen, naprej weiterfliegen, na slepo [blindfliegen] blind fliegen, nazaj zurückfliegen, ob entlangfliegen, okoli česa umfliegen, k cilju ein Ziel anfliegen, za nachfliegen, domov heimfliegen, poskusno probefliegen)
leteti v svedru/vriju trudeln

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

links Adverb levo, na levi; nach links na levo; von links z leve; links [liegenlassen] liegen lassen prezreti; weder rechts noch links schauen ne pogledati niti na levo niti na desno; nicht mehr wissen, was links und was rechts ist ne vedeti ne naprej ne nazaj; links machen zmešati, spraviti v nered, (wenden) obrniti

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

màlēr -éra m (fr. malheur) nezgoda, neprijetnost, smola: bije, tjera, tera me maler kar naprej me spremljajo nezgode, kar naprej imam smolo

malus samostalnik
1. finance (znižanje zneska pokojnine) ▸ malus [nyugdíjcsökkentés] ▸ málusz [nyugdíjcsökkentés]Za upokojitev pred 65. letom so predvideni malusi. ▸ A 65. életév előtti nyugdíjba vonulást malusok terhelik.

2. zavarovalništvo (doplačilo pri premiji za avtomobilsko zavarovanje) ▸ malus [pótdíj] ▸ díjtöbbletKo v zavarovalnem letu uveljavljate škodo, izgubite bonus oziroma dobite malus. ▸ Amikor egy biztosítási évben kártérítést igényel, akkor elveszti bónuszfokozatát, illetve önt díjtöbblet terheli.
Od leta 2010 naj bi malus 25 evrov veljal že za avtomobile z izpusti od 160 gramov naprej. ▸ 2010-től már a legalább 160 gramm káros anyagot kibocsátó gépkocsikra is 25 eurós malus vonatkozna.

mars', marc', march', marsch inter. marš:
avanti marsch! naprej marš!

march² [ma:č] samostalnik
vojska hod, pohod, korakanje, marš
glasba koračnica
figurativno napredek, napredovanje, tok (časa)

glasba dead march posmrtna koračnica
forced march pospešen marš
vojska a line (ali route) of march maršruta
slow (quick, double-quick) march počasen (hiter, zelo hiter) vojaški korak
to steal (ali gain) a march on s.o. prehiteti koga
march past mimohod, defile
on the march na pohodu
vojska quick march! naprej marš!
vojska march at ease! z navadnim korakom!

march³ [ma:č]

1. neprehodni glagol
korakati, stopati, hoditi, marširati
figurativno napredovati

2. prehodni glagol
prekorakati (npr. 10 km); voditi, odvesti

to march off odkorakati
to march s.o. off odvesti koga
to march past s.o. defilirati mimo koga
time marches on čas gre naprej

marchar hoditi, korakati, marširati; stran iti, odpotovati, odpeljati se

la cosa marcha stvar naprednje
¡marchen! (vof) naprej, marš!
marcharse oditi
marcharse a España odpotovati v Španijo

marš moški spol (-a …) der Marsch (tudi glasba), Fußmarsch (dnevni Tagesmarsch, forsirani Gewaltmarsch, nočni Nachtmarsch, terenski Geländemarsch)
povelje za marš der Marschbefehl
naprej marš! Marsch!
v ritmu marša glasba im Marschrhythmus
| ➞ → pohod