Franja

Dauer, die, (-, ohne Plural) trajanje; Schwingungsdauer usw.: čas, doba; auf Dauer/auf die Dauer/für die Dauer (za) stalno, dolgoročno, na dolg rok; von unterschiedlicher Dauer ki traja različno dolgo; von Dauer sein biti trajen; nicht von Dauer sein ne biti trajen, malo trajati; von unbestimmter Dauer za nedoločen čas

dēcēdō -ere -cēssī -cēssum

1. oditi (odhajati), kak kraj zapustiti: mihi respondeat, iste Verrucius in Sicilia sit, an iam decesserit Ci. Od kod? z abl.: Val. Fl., sperasti meā decedere terrā? V., si (poëma) paulum summo decessit, vergit ad imum H. če se le malo oddalji od najvišjega, se obrne k dnu, naves suo cursu decesserunt C. so zašle s prave poti, iumenta viā decesserunt Cu. je zašla s ceste; pogosteje s praep.: de altera parte tertia (agri) d. C. drugo tretjino (zemlje) zapustiti, de viā decedere Ci. s poti iti (prim. 2. c) ali (pren.) se nulla cupiditate inductum de via decessisse Ci. da ni skrenil s prave poti, d. de foro N. s trga = iz javnega življenja se umakniti, ex agris Ci., ex hominum conspectu N. umreti, e pastu V. Kam? z acc.: d. domum domov pluti: V. ali domov se vračati (vrniti): L.

2. occ.
a) voj. odriniti, odpraviti se, odkorakati, odmarširati: qui nisi decedat atque exercitum deducat C., armis relictis Siciliā d. N., d. praesidio iniussu imperatoris L., d. pugnā L., quod de colle non decederent C., ex statione d. L., od tod pren. de praesidio et statione vitae non d. Ci. ne zapustiti svoje postojanke.
b) (o namestniku) zapustiti (zapuščati) (provinco): Considius decedens provinciā Ci., de provinciā decessit Ci., ex Asiā Sulla decedens N., d. ex provinciā non ad triumphum, sed ad iudicium Ci.
c) (na poti) umakniti se, ogniti (ogibati) se: honorabilia sunt salutari, decedi, adsurgi Ci. da koga pozdraviš, se mu ogneš, pred njim vstaneš; occ. s poti iti, izogniti se komu: de via Pl., in via Ter., canibus de viā d. Ci., his (izobčencem) omnes decedunt C., viā alicui d. Suet.; pren. umakniti (umikati) se čemu, (iz)ogibati se česa: nec serae meminit decedere nocti V. izogibati se nočnega mraza, invitat decedere ripa calori V.

3. pren. ločiti se, preiti, (pre)miniti, (po)nehati, poiti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, odneha(va)ti, pojemati: sol decedens (zahajajoče) duplicat umbras V., te veniente die, te decedente canebat V. zjutraj — zvečer, decedentia certis tempora momentis H. po določenih zakonih premikanja vrsteči se letni časi, nox, quae decedit Cu., decedet odor H., subito febris decessit N. je izginila, decessit aqua, aestus L. je odtekla, upadla, invidia decesserat S., ira mente decesserat Cu., quaestioni materia decessit L. je pošla, tibi non decedunt amores H. te ne zapuste, cura decessit patribus L.; occ.
a) zmanjkati, izgubiti se, odleteti ali oditi (npr. o kakem dobičku): quantum virium Antiocho decessisset, suo id regno accessurum ducebat L.
b) (o osebah) (evfem.) posloviti se od tega sveta, preminiti, umreti; prvotno de vita decedere: Ci., Pap. (Dig.), potem samo decedere: Vell., Sen. ph., Q., Eutr., Icti. idr., pater nobis decessit Ci., cum pater familiae … decessit C., pater mature decessit N., decessit in publicis vinculis N., in tanta paupertate decessit, ut … N., plures … saucii decesserunt L., quidam decedens tres reliquit filias Ph., d. morbo Suet., Eutr., voluntariā morte Iust.; (o živalih) crkniti, poginiti: decesserat catellus Val. Max.

4. odstopiti (odstopati) od česa, odreči se čemu, (o)pustiti kaj: de possessione, de suis bonis omnibus d. Ci., de (ex L.) suo iure Ci., de sententia d. Ci., non ideo Thrasea decessit sententiā T., d. officio L. ali de officio L. dolžnosti ne izpolniti, fide d. L. izneveriti se; occ. zaostajati za čim, slabši biti kakor … : non Hymetto mella decedunt H.; met.: vivere si recte nescis, decede peritis H. umakni se.

5. = cēdere vršiti se, uspevati: vestris rebus prospere decedentibus Sen. ph.

dēcēssus -ūs, m (dēcēdere)

1. odhod: Gallorum ex urbe Varr., post Dionysii decessum N.; odhod kakega oblastnika iz province: post M. Bruti decessum Ci., sub decessum suum Ci. malo pred svojim odhodom.

2. pren.
a) pojemanje: d. aestūs C. utekanje plime = oseka, Nili Plin. upad; (o bolezni) popustitev: Cels., Gell.
b) smrt: angi decessu amicorum Ci.

dēclīnō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κλίνω, κλίνη)

I.

1.
a) trans. v drugo smer obrniti (obračati), odkloniti (odklanjati), odvrniti (odvračati): d. atomum Ci., (arietis) ictus laqueis exceptos L., ocellos Pr., non statim d. undam Cu. (o reki), pedamenta declinata Col. poševno stoječi; z adv., praep. in samim abl.: si quo inde agmen declinare voluissem L., si quā declinarent qui agebant ictum L., iter eo d. Cu., non se ab illo d. O. ne obrniti oči od njega, non prius ex illo flagrantia lumina d. Cat., d. paulum se extra viam Pl. obrniti, nares in alteram partem declinantur Cels., sese rectā regione viaï d. Lucr.; pesn. (litota): nec dulci declinat lumina somno V. ne obrne oči od sladkega spanja = nagne oči v sladko spanje.
b) intr. v drugo smer obrniti se, nagniti (nagibati) se, izogniti (izogibati) se: cohortes … declinavere paululum L., se, etiamsi in acie occurrerit, declinaturum L., declinare dixit atomum perpaulum Ci. Smer: Manlium iussit … ad se declinare L., vetus via regia nusquam ad mare declinans L. ki se nikjer ne nagiba k morju, quantum in Italiam declinaverat belli L., d. in fugam Cu., die iam in vesperum declinante Col. ko se dan že nagiba k večeru. Izhodišče: d. paulum viā militari Cu., rectā viā (pren.) Q., atomi errantes et de via declinantes Ci., d. paulum ad dexteram de via Ci., (d. de via tudi pren. = skreniti s poti dolžnosti: Ci., Gell.), d. a Capua Ci. ep., a recto itinere (pren. o govoru) Q.

2. pren.
a) trans. α) v drugo smer obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): d. suspicionem quaerentium Petr. iščoče odvrniti od sledi, aetate iam declinata Q. v visoki starosti, milites stupentis animi et naturali habitu declinati Gell. tope in omahljive nravi (čudi); s praep.: neque (mulierem) declinatam quidquam ab aliarum ingenio ullam reperies Ter. ki se po miselnosti razlikuje od drugih, ut declinet a proposito deflectatque sententiam Ci., rumoribus advorsat in pravitatem, secunda in casum, fortunam in temeritatem d. S. fr. (kaj na kaj zvračati, kaj čemu pripisovati), tako tudi: adversa in inscitiam Paeti declinans T. β) gram. besede pregibati (sklanjati, spregati, stopnjevati, izpeljevati): Varr., Q., in casus declinari Q. sklanjati se, verba declinata Q. izpeljanke; pri poznih slovničarjih je declinare le = sklanjati: Char., Don. idr. γ) ret. hoc oratio recta, illud figurā declinata commendat Q. prispodobni ali preneseni govor
b) intr. α) ogniti (ogibati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu, česa, odstopiti (odstopati) od česa, (za)pustiti kaj: ipse ab religione officii declinavit Ci., d. a malis Ci., a parvis delictis diligentius Ci., de statu suo Ci. ogniti se svojemu položaju ali izgubiti ga; abs.: magnā rerum permutatione impendente declinasse me paulum Ci. da sem se malo izognil. β) zaiti od česa, odmakniti se od česa, zastraniti od česa: aliquantum a proposito Ci., ut eo revocetur, unde huc declinavit oratio Ci., in hoc genus plerique cum declinavissent ab eo, unde profecti sunt, aberrarunt Corn., si qua in parte lubricum adulescentiae nostrae declinat, revocas T. γ) nagniti (nagibati) se k čemu, vda(ja)ti se čemu, naklonjen biti komu: coacti ab auctoribus iniuriae ad vindices futuros declinant L., plerique … ad discendum ius declinaverunt Q., d. in peius Q., Cyrus in asperam declinat Pholoën H.; abs.: paulatim declinat amor O. se sprevrže, se izpridi. δ) medic. na boljše se obrniti (obračati), odleči (odlegati): ubi ea (inflammatio) declinavit Cels., declinante morbo Plin., declinantibus doloribus Th. Prisc.

— II. occ. trans.

1. ogniti (ogibati) se komu, čemu, s poti iti komu, čemu, izmikati se komu, čemu, odbi(ja)ti koga, kaj: urbem unam mihi amicissimam declinavi Ci., non satis recte impetum d. (borilno) Ci., odbi(ja)ti, tako tudi (pren.): illa belua iudicii laqueos declinans Ci., invidiae impetum d. Iust.; d. victorem hostium exercitum Iust.

2. pren. odvrniti (odvračati) kaj, odbi(ja)ti kaj, odpovedati se čemu: vitia Ci., minas Clodii contentionesque Ci., ea, quae nocitura videantur Ci., impudicitiam uxoris T., ea maxime declinans, quorum recens flagrabat invidia T., d. societate culpae invidiam T., periculum, fatorum pericula, scelus Iust.

dēdeceō -ēre -uī, (—) večinoma v rabi le v 3. osebi sg. in pl.; pačiti, od tod

1. ne prista(ja)ti komu, ne dobro (lepo) stati komu, slabo se poda(ja)ti, neprimeren biti, nav. litota; s subjektnim nom. in acc. personae: neque te ministrum dedecet myrtus neque me … bibentem H., nec dominam notae dedecuere comae O.; s subjektnim inf.: nec te Maeoniā lascivae more puellae incingi zonā dedecuisse putes? O., sinus (togae) iniciendus humero, cuius extremam oram reiecisse non dedecet Q.

2. pren. ne spodobiti se, ne pristajati, ne podajati se komu, ne biti v čast komu, sramotiti ga: ut si quid dedeceat in aliis, vitemus et ipsi Ci., ut iis, quae habent, modice … utantur et ut ne dedeceat Ci. da se dostojnosti ne žali, admovique preces, quarum me dedecet usus? O., Pomponius Atticus Claudiorum imagines dedecere videbatur T. da dela slikam … malo časti, si non dedecui tua iussa Stat., degeneres … , qui dedeceant patrem Ambr.; s subjektnim inf.: oratorem … irasci minime decet, simulare non dedecet Ci., quam nec ferre pedem dedecuit choris nec certare ioco H.

dēfendō -ere -fendī -fēnsum (dē in *fendere biti, bijem)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), (u)braniti (komu, čemu, kaj): hostes Enn. ap. Non., hostem huius imperii Ci., nimios solis defendit (vitis) ardores Ci., toga, quae defendere frigus queat H. braniti pred mrazom, omnes res, quibus ignis iactus et lapides defendi possunt C., tegimenta praependunt ad defendendos ictus ac repellendos C., cum alias bellum inferrent, alias illatum defenderent C. ko so zdaj napadali, zdaj odbijali napad, quod bellum non intulerit, sed defenderit C., d. vim Ci., C., iniuriam (iniurias) C., L., crimen (criminationem) Ci., L. (o zagovorniku) obdolžitev zavrniti (zavračati), hunc furorem V., inopiam Col., ignem culmo aut fronde Sen. ph., sitim fonte Sil. (u)gasiti, dedecus manu Sil., nec quisquam defendere (sc. incendium) audebat T.; z a(b): proximis a tectis ignis defenditur aegre O., d. hostem a fossa Hirt., hostes a pinnis facillime Quadr.; pesn. z dat.: iniuriam his foribus Pl., solstitium pecori V., aestatem capellis H., dominae infames noctes Pr., senium famae Stat.; s pro: vim suorum (=suis illatam) pro suo periculo C. kakor svojo lastno nevarnost.

2. occ. (brez obj.) braniti se, v bran se postaviti (postavljati): duo adulescentes filii, qui et sentire et defendere facile possent Ci., cum iam defenderet nemo C., munitiones defendente nullo transcenderunt C., oppidum paucis defendentibus expugnare non potuit C. kljub majhnemu številu branilcev, čeprav je bilo le malo branilcev, ubi ad defendendum opes minores sunt S. kjer so obrambne sile manjše.

3. koga ali kaj braniti, varovati, ščititi; voj.: Aeduos C., se telo Ci., se armis C., L., se manu L., se loco superiore, se opportunitatibus loci C., se moenibus (za obzidjem) N., sua moenia portusque Ci., urbem custodiis vigiliisque Ci.; v pass.: urbs sociorum defenditur Ci., Turni defendier (= defendi) armis V.; v nevojaškem smislu: libertatem, rem publicam Ci., libertas ad salutem patriae defendendam excitat Ci., quod pudicitiam liberorum, quod vitam patris famamque sororis defenderat Ci.; s praep (braniti koga ali kaj pred kom ali čem): se suaque ab iis (Helvetiis) C., Galliam … ab Ariovisti iniuria C., aliquem a periculo C., castra ab hostibus duplici fossā Hirt., deos patrios ab hoste N., vitam a telis Ci., gladio se a multitudine S., a frigore myrtūs V., haec vobis provincia … non modo a calamitate, sed etiam a metu calamitatis est defendenda Ci., legiones decreverunt senatum defendere contra Antonium Ci., Veientes d. adversus populum Romanum L., se armis adversus … socium populi Romani L.; brez obj.: ab incendio lapis, ab ariete materia defendit C., multum ab ictu lapidum viminea tegimenta defendebant C.

4. pren. braniti (kak položaj), vzdrževati, zavze(ma)ti, na kakem (častnem) mestu se obdržati (ostati), kak nalog, zakon(e) ipd. izvesti (izvajati), kako dolžnost izvršiti (izvrševati): semper alterum in acie cornu defenderat (namreč zmagovito kot poveljnik) Cu., d. locum suum honestissime Ci., leges in iudicando Ci., vicem rhetoris atque poëtae H., actoris partīs chorus officiumque virile defendat H. kor naj nadomešča igralca in izvršuje nalogo delujoče osebe.

5.
a) z besedo braniti, zagovarjati, zastopati, poseb. jur.: illud Carneadeum Ci., defendat, quod quisque sentiat Ci., d. ornate hanc sententiam Ci., ius suum Ci., S. Roscium parricidii reum Ci., ad defendendos homines me dedi Ci. posvetil sem se (kot odvetnik) zagovorništvu, ambitum accusas: non defendo Ci., d. aliquem de ambitu Ci., regem contra atrocissimum crimen Ci., se adversus populum Romanum Ci., aliquem in capitis periculo Ci., (Phocion) in iudiciis a Demosthene defensus est N., utrum impugnatis plebem an defenditis L., d. optimatium partes Suet.; occ. (z notranjim obj.) kaj v svojo obrambo (v svoj zagovor) povedati ali uveljaviti (uveljavljati), opravičevati se s čim, skušati se opravičiti s čim: haec te dicere aequum fuit et id defendere Ter., nihil habeo, quod defendam Ci., provideo enim, quid sit defensurus Hortensius Ci.; pogosto z ACI: id aliorum exemplo se fecisse defendit Ci., hunc tu igitur imperatorem esse defendis? Ci., ille nihil ex his sponte susceptum, sed principi paruisse (se) defendebat T., id solitum esse fieri d. Gell.; v pass. z NCI: cum vi quaedam reus id, quod fecerit, fecisse defenditur Ci. kadar se v zagovor obtoženca uveljavlja, da je storil …
b) trditi, izkaz(ov)ati, dokaz(ov)ati, skušati dokazati: haec improbantur a Peripateticis, a Stoicis defenduntur Ci.; z ACI: utilitatem ex laude nasci defendet Ci., quasi vero ille (Plato) aut factum id esse aut fieri potuisse defendat Ci.; v pass.: verissime defenditur numquam aequitatem ab utilitate posse seiungi Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae cur non cadant in sapientem, non est facile defendere Ci. dokazati.
c) zavze(ma)ti se za kaj, potegovati se za kaj; s finalnim stavkom: me id maxime defendisse, ut ii vincerent, qui vicerunt Ci.
č) jur. sodno lastiti si kaj: usum fructum, possessionem Icti., hereditatem ex testamento sibi Icti., aliquem in libertatem Icti. hoteti (zahtevati), da se kdo (kak suženj) razglasi za osvobojenega; včasih = tožbo začeti (pri sodniku) o čem, sodno (po sodišču) preiskovati kaj: mortem alicuius, necem alicuius Icti.

dēficiō -ere -fēcī -fectum (dē in facere)

I. intr. (v refl. pomenu)

1. odpraviti (odpravljati) se, od tod odpasti (odpadati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu: ut civitates eius insulae … numquam postea deficerent Ci., ne cuncta Gallia deficeret, ne civitas eorum impulsu deficeret C., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., iam nonnullae insulae propter acerbitatem imperii defecerant N., dubiis ne defice rebus V., ne Apulia omnis ad (ob z loc.) praesentem terrorem deficeret L., ne illi ad (ob) spem amicitiae Romanorum deficerent L., deficientes populi Cu. odpadli, verolomni. Od kod? (redko s samim abl.): illis legibus populus Romanus prior non deficiet; si prior defexit (st.lat. fut. II.) publico consilio dolo malo, tum … Formula vetus ap. L.; pogosteje s praep. a(b): consules … a senatu, a re publica, a bonis omnibus defecerant Ci., qui (Tissaphernes) ab amicitia regis defecerat N., quod oppidum primum omnium … ab rege defecerat S., numquam isti populi … a nobis deficient L.; pren. izneveriti se komu, čemu, odstopiti (odstopati) od česa: ut a me ipse deficerem Ci., si a virtute defeceris Ci., si plane a nobis (od našega nazora, od našega mnenja) deficis Ci. Kam? z odpadom (izneverjenjem) prestopiti (prestopati) h komu: quae (urbes) ad se defecerant S., defecere … ad Poenos hi populi L., maior pars Asiae ad eum defecit Iust. Od kod? in kam? quod primus a patribus ad plebem defecisset L., Athenienses et Thebanos ab eo ad Persas defecisse Iust.

2. pren. poiti, pohajati, manjkati, zmanjk(ov)ati, izginiti (izginjati), miniti (minevati), neha(va)ti: manebat insaturabile abdomen, copiae deficiebant Ci., cum eius generis copia deficeret C., non materia, non frumentum deficere poterat C., vel superans aliquid vel deficiens Cels. kaka obilica ali kak primanjkljaj, si lacrimae deficient O., iam arma deficiunt, iam aqua defecerat Cu., radices quoque et herbae defecerant Sen. ph., pabulo circa deficiente Plin.; (o osebah): cum esset Demosthenes, multi oratores magni et clari fuerunt … nec postea defecerunt Ci., Pygmaei, minutum genus et quod … defecit Mel.; o abstr.: deficit non voluntas, sed spes Ci., nec vero levitatis Atheniensium exempla deficiunt Ci., bellum ibi aliquando defecit Fl., deficiente cotidie regis maiestate Iust.; (časovno) primanjkovati, manjkati, prekratek biti: dies deficiat, si velim numerare Ci., si tempus anni ad bellum gerendum deficeret C.; z dat.: sermoni deficiente die O. Pogosto pren.: opes familiares defecerant S., deficit oratio L. besed zmanjkuje, deficit ultimus spiritus Cu. pojema, zastaja, munimenta deficiunt Cu. razpadajo, deficit vox Cu., vox sanguisque defecerant Cu. (mož) je obmolknil in obledel, quā deficit ignis V. kjer se neha = kamor ni prodrl, in deficiente iam porticu Petr. že ob koncu stebrišča, ultima pars aulae deficientis Mart. ob koncu, ubi deficit buxus Plin. iun. kjer se nehava, silvae deficiunt O. gozdov ni več; (o dnevu) nagniti (nagibati) se k večeru: ubi dies deficit, ibi noctem agunt Mel., die iam deficiente Petr.; (o soncu) zahajati, v zaton iti: quā venit (deus = sol) exoriens, quā deficit Pr.; (o soncu in luni) mrkniti (mrkati): Gell., Iust., sol deficiens Ci., luna deficiens Cu., solem lunae oppositu solere deficere Ci., serenā nocte subito … plena luna deficit Ci.; (o ognju in luči) pojemati, ugasniti, ugašati: ubi ignem deficere extremum videbat V., quoties defecerat lumen, renovabat Petr.; (o vodovju) upasti (upadati), uteči (utekati) se, odteči (odtekati), uplahniti: utcumque exaestuat aut deficit mare L. kakor pač morje narašča ali upada (ob plimi ali oseki), fons meridie semper deficit Plin.; (o studencih in rekah) usahniti (usihati), posušiti se: deficiunt … fontis aquae O., Euphrates … deficit Mel.; (o svetu) propasti (propadati): Q. (V, 10, 79); (o drugih stvareh): non deficiente crumenā H. dokler je še kaj denarja v mošnji, naspr.: deficiente cruminā Iuv.; v pomenu nehati se = odmreti (odmirati), izumreti (izumirati): deficientis affinitatis gradus Plin. iun., progenies Caesarum in Nerone (z Neronom) defecit Suet. Occ. (jur.)
a) odpasti (odpadati), ne vršiti se, ne biti: deficit actio, interdictum Icti.
b) si cautio medio tempore defecerit Pap. (Dig.) če je varščina … zapadla (= če se varščina zaradi dolžnikove nezmožnosti plačila ni mogla izpolniti).
c) (o osebah) propasti (propadati), obubožati, priti na boben, brez dohodkov ostati: deficit Matho Iuv., nisi principales debitores defecerint Dig.

3. obnemoči, omagati, (o)pešati, (o)slabeti, omrtveti, odpoved(ov)ati (o udih): equus deficiens procubuit Ci., quamvis consenuerint vires atque defecerint Ci., multi tot bellis defecerant C., pugnando non deficiebant C., nervi deficiunt O., me tenuit moriens deficiente manu O., deficiunt ad coepta manus O., quorundam adversus hostes deficit manus Sen. rh., deficiunt corpora Q., in ipso gelu deficientia corpora Cu., deficiens caput Cu., id membrum, quod deficit Cels. omrtveli ud, membra deficere coeperunt Cu., navis deficit undis (abl.) V. se ne drži na valovih = ni kos valovom; pren.: utcumque defecere mores H. so propadle, deficit ars O. ali pictura deficit Petr. propada; nisi memoria forte defecerit Ci. ne opeša; cur deficiat animus? Q. zakaj bi upadlo srce? tako tudi: primum animi … deficere coeperunt Cu.; mihi iam toto hic furor non deficit anno Pr. me ne mine; ut id (odium) in me uno … deficeret Ci. da bi se … izdivjalo, tako tudi: duo milia, in quibus occidendis defecerat rabies Ci.; tota mente d. O. popolnoma onesvestiti se; occ. umirati (umreti): vitā d. Pl.; potem samo deficere: cum eum amici deficere viderent Cu., deficiens T. umirajoči; pren.: animo d. Ci., C. srce izgubiti (izgubljati), non tamen defecere animis Tyrii Cu., tudi samo deficere: Ci. ep., hortari milites, ne deficerent S., deficit luctu rex V., comites deficiunt O.

II. trans.

1. koga zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), komu se izogniti (izogibati): me Leontina civitas defecerit Ci., genitor Phaëthontis … cum deficit orbem O., me mea deficit aetas O., Somnus sollicitas deficit ante domus Tib.; pesn.
a) z inf.: nec me deficiet nautas rogitare citatos Pr. in ne preneham.
b) z acc. rei: noctes lentus non deficit humor V., linguam defecerat humor O. jezik je usahnil; v pass. deficitur aliquis ali aliquid (ab) aliqua re koga ali kaj zapušča kaj, komu ali čemu zmanjka (zmanjkuje) česa, komu primanjkuje česa: defici a viribus C., deficior prudens artis ab arte mea O., mulier abundat audaciā, consilio et ratione deficitur Ci., animo defici Cu. omedleti, onesvestiti se, defici copiā pabuli frumentique Hirt., tempore deficiar, tragicos si persequar ignes O., quae (mulier) … , si lac habet, menstruis defecta est Cels. pri njej je mesečno perilo izostalo, lacte defici Col (o psici), si memoriā deficitur, quo minus agnoscat cuiusque progeniem Col., defici pecuniā, clientium turbā, nobilitate Sen. ph., non defici extemporali facultate Suet., defici facultatibus Ulp. (Dig.) (gmotno) propasti, priti na boben, obubožati.

2. occ. komu poiti (pohajati), zmanjk(ov)ati, primanjkovati: ipsos res frumentaria deficere coepit C., res (denar) eos iam pridem, fides (kredit) nuper deficere coepit Ci., cum me vires deficere coepissent Ci., si me in ea querimonia non modo vires, verum etiam vita deficiat Ci., quem iam sanguis viresque deficiunt C., nostros vires lassitudine deficiebant C., cum non solum vires, sed etiam tela nostros deficerent C., cum oppidanos iam tela, iam vires, iam ante omnia animus (srčnost) deficeret L., consulem ad regendum equum vires deficiebant L., cupidum me vires deficiunt H., deficiunt inopem venae te H. odpovedale ti bodo žile = zmanjkalo ti bo življenjske moči, sectantem lēvia (gladkost) nervi deficiunt animique (pesniški duh) H., me dies, vox, latera deficiant, si hoc nunc vociferari velim Ci., dies iam me deficiet (mi bo prekratek), si … coner expromere Ci., tempus te citius quam oratio deficeret Ci., tempus deficiet domestica narrantem Val. Max., eum ingenium et dicendi exercitatio defecit Ci., prudentia numquam deficit oratorem Ci., animus si te non deficiet aequus H., si te deficient poscendi munera causae O., ut eorum, quae didicerimus, memoria nos deficiat Col.

III. pt. pf. dēfectus 3,

1. zapuščen, pogrešajoč, brez česa: defecta vigore cervix O., sanguine defecti artus O. izkrvaveli, sol defectus lumine Tib., defectus aetatis viribus et acie oculorum Val. Max., defectus pilis Ph. plešast, aquā ciboque defecti Q., defectum corpore caput Plin. iun. od trupa ločena, brez trupa, ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.; brez abl.: currus Hyg. pomanjkljiv (ker nima osnikov); jur. od dolžnika na cedilu puščen: defecta nomina Paul. Dig. neizterljivi dolgovi.

2. oslabljen, oslabel, slab, onemogel: quod sibi defectis illa tulisset opem O., defecto poplite O., defectus (defectissimus Col.) annis Ph., defectus senio Col., sidera obscura attributa defectis Plin., defectum corpus T., non usque eo defectum (esse) Germanicum T., homo defectae senectutis Icti., in tumidis (speculis videntur) omnia defectiora, at contra in cavis auctiora Ap.; subst. dēfectī -ōrum, m slabiči: Plin.; pren.: defectus amor O.

défier [defje] verbe transitif izzivati, kljubovati (quelqu'un komu); staviti; marine varovati se (quelque chose česa)

se défier ne zatipati (de quelqu'un komu)
défier à la boxe, à la course izzvati k tekmi v boksu, v teku
défier un champion pour son titre izzivati prvaka za njegov naslov
défier quelqu'un en combat singulier izzivati koga na dvoboj
nos prix défient toute concurrence naše cene so brezkonkurenčne
je vous défie de distinguer la copie de l'origine stavim, da ne morete ločiti kopijo od originala
se défier des rumeurs non confirmées ne zaupati nepotrjenim govoricam
se défier de soi-même imeti malo zaupanja vase

degree [digrí:] samostalnik
stopnja; stopinja; stan, razred, položaj; diploma; kakovost, vrsta

by degrees postopoma, polagoma
to a (certain) degree tako rekoč, precej
of low (high) degree nizkega (visokega) položaja
in some degree nekako
to take one's degree diplomirati, promovirati
ameriško, sleng third degree zasliševanje z mučenjem
pravno principal in the first degree glavni krivec
doctor's degree doktorat
to a high degree v veliki meri
to the last degree veliko, skrajno
in no degree niti malo ne

déjstvo fact; matter of fact

déjstvo je, da... the fact is that...
to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
temelječ na déjstvih based on facts
ujemati se z déjstvi to fit the facts
to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important

dēlitēscō in dēlitīscō -ere -lituī (—) (incoh. glag. latēre) skri(va)ti se: Pl., Varr., Stat., Suet., Gell., Iust. idr., ut eo mitteret amicos, qui delitescerent Ci., delituit in quadam cauponula Ci., bestiae in cubilibus delitescunt Ci., hostes … noctu in silvis delituerant C., delituisse inter vepres in latibulis ferarum L., delituisse inter angustias saltus ritu … ferarum Cu., saepe sub … praesepibus … vipera delituit V.; (o stvareh): me memini … ancillae missam (epistulam) delituisse sinu O., in quo cursu multa mirabiliter efficiens (Saturni stella) … tum vespertinis temporibus delitiscendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., luna aut parte sui aut tota delituit Sen. ph.; pren. skri(va)ti se za kako stvar: Fr., Lact., d. in frigida calumnia, in dolo malo, in eorum auctoritate, sub alieno scelere Ci., sub tribunicia umbra L., umbrā magni nominis Q., multiplici personarum … diversitate facile delitescet infirmitas Q.

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

dēmūtō -āre -āvī -ātum

1. trans. spremeniti (spreminjati): imperium, orationem, animum Pl., ingenium Pl. izpriditi, voces Ca. ap. Macr., igitur … placitum instituto flaminum nihil demutari T., sententiam suam in iis d. Gell.

2. intr.
a) drugače biti, razlikovati se: numquid videtur demutare Pl., paululum ali minimum ab aliqua re d. Ap. razlikovati se malo ali prav nič, tako tudi nihil ab aliqua re ali prorsus nihilum de aliqua re d. Iul. Val.
b) po mišljenju spremeniti (spreminjati) se: uter demutassit (star. = demutaverit) Pl., non demutabo Pl. = pri tem ostane; od tod odvrniti se od česa in nagniti (nagibati) se k čemu: in nuptias Cleopatrae Iul. Val.

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

dēnsō -āre -āvī -ātum (dēnsus)

1. (z)gostiti, zgoščevati: Plin., Macr., Iuppiter … austris densat, erant quae rara modo V., male densatus agger L. malo trden.

2. occ.
a) gosto zvrstiti (zvrščati), gosto stakniti: d. catervas V., densari ordines iussit L., densatis ordinibus L., scutis super capita densatis L., densatis agminibus Cu., densantes se in cuneos Amm.
b) v govoru podobe, izraze kopičiti: Q.

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

dēputō -āre -āvī -ātum

I. odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: Ca., Col., umbras (senčnate veje) O.

— II. pren.

1. natančno (pre)ceniti, za kaj odločno imeti, (komu) kaj v kaj šteti: vide si hoc utibile magis deputas Pl., d. aliquem malo quovis dignum Ter., operam alicuius parvi pretii Ter., omne id deputare esse in lucro Ter., d. aliquem esse hebetem aeque ac pecus Acc. ap. Ci., aliquid delicto (dat.) Tert.

2. v pozni lat.
a) koga (kaj) za kaj, za koga nameniti (namenjati): Aur., Vop., vaccas steriles aratro Pall., milites obsequiis ali ad obsequia (za službovanje) Veg., vectigalia civitatibus Lamp. odmeriti.
b) da(ja)ti, prepustiti (prepuščati): patrimonia sua mimis Vop.
c) kot krivdo pripisovati komu kaj = koga česa kriviti: aliquid deo Eccl.

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla