Franja

vorig prejšnji; voriges Jahr lansko leto; im vorigen Jahr lani; vom vorigen Jahr lanski

voščíti (želeti) souhaiter quelque chose à quelqu'un, féliciter quelqu'un de quelque chose

voščiti komu srečno novo leto (lahko noč) souhaiter à quelqu'un une bonne année (une bonne nuit); (z voskom namazati) cirer, enduire de cire, (smuči) farter

voščíti¹ (želeti) desear

voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)

vóščiti¹ (želeti) to congratulate; to wish

vóščiti dober dan to bid good day
voščil mi je mnogo uspeha he wished me great success
voščim vam vesele božične praznike in srečno novo leto I wish you a Merry Christmas and a Happy New Year

vóščiti¹ (-im) perf., imperf. augurare, dare:
voščiti dober dan augurare, dare il buon giorno
voščiti srečno novo leto augurare il buon anno
voščiti komu prijazno besedo essere cortese con qcn.
pren. najbolje je, da si voščimo zbogom è meglio lasciarci, separarci

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

vsakoleten pridevnik
(ki se zgodi vsako leto) ▸ éves, évenkéntiCilj za prihodnost je, da projekt postane vsakoletna tradicija. ▸ A jövőben az a cél, hogy a rendezvényt éves hagyománnyá tegyük.

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

wane¹ [wéin] samostalnik
upadanje, pojemanje, popuščanje, slabitev, pešanje, zmanjševanje; propadanje, izginjanje

on the wane v izumiranju
in the wane of the moon pri pojemajoči luni
to be on (ali at, in) the wane upadati, pojemati (luna); iti h koncu, izginjati, izgubljati se, propadati
the year is on the wane leto gre h kraju (koncu)

whole¹ [hóul] pridevnik
cel, ves; popoln; nerazdeljen; nerazrezan, nerazlit; nezmanjšan; brez odbitka; pravi, čisti (sorodstvo); nepoškodovan, neranjen, (redko) zdrav

with one's whole heart iz vsega srca, iz globine duše
whole brother pravi (rodni, telesni) brat
a whole 10 days celih 10 dni
whole milk polnomastno mleko
whole note glasba cela nota
whole rest glasba cela pavza
the whole year vse (celo) leto
he is the whole show (ali thing) on je osebnost
(made) out of whole cloth figurativno, ameriško popolnoma izmišljen
to get off with a whole skin celo (zdravo) kožo odnesti
to go the whole hog (ali figure) temeljito kaj izvršiti (opraviti)

worth¹ [wə:ɵ] pridevnik
vreden; veljaven

for all one is worth pogovorno kolikor kdo (z)more, po najboljših močeh
worth doing vreden, da se naredi
not worth reading nevreden branja
what is he worth? kolikšno premoženje ima?
he is worth a million on je milijonar
he is worth £ 1000 a year on ima 1000 funtov dohodkov na leto
worth the money (price) vreden denarja (cene), ne predrag
not worth a curse (ali a damn; ali a penny) piškavega groša (prebite pare) ne vreden
worth the trouble vreden truda
worth mentioning omembe vreden
to be worth it; pogovorno, to be worth while biti vreden truda, izplačati se
the game is not worth the candle ta stvar se ne izplača
it is not worth much to ni drago
to be not worth one's salt nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednosti
take it for what it is worth vzemi to táko, kot je
I tell you the news for what it is worth povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)
he pulled for all he was worth vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)
we worked hard but it was worth it trdo smo delali, a se je izplačalo

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zaključeváti (-újem) | zakljúčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. concludere, terminare, finire; fissare:
zaključevati seznam kandidatov fissare l'elenco dei candidati
zaključiti govor z živjo concludere il discorso con un evviva
zaključevati turnejo finire la tournée

2. concludere, dedurre:
pravilno, zmotno zaključiti concludere correttamente, erroneamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. zaključevati ocene scrutinare, fare lo scrutinio
žarg. ekon. zaključiti blagajno fare i conti di cassa
zaključiti poslovno leto z izgubo chiudere l'esercizio finanziario in perdita
žarg. zaključiti bolniško concludere il congedo di malattia
zaključiti sejo sciogliere la seduta

B) zaključeváti se (-újem se) | zakljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. finire, terminare, concludersi:
turistična sezona se počasi zaključuje la stagione turistica sta per finire

zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. seppellire, sotterrare:
danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

2. ficcare:
zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

3. nascondere, celare, seppellire:
zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

4. pren. ridurre:
zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ficcarsi:
zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

2. voj. trincerarsi

3. pren.
zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

4. immergersi:
zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio

zakoráčiti (-im) perf.

1. procedere a passi lenti; andare, incamminarsi verso:
zakoračiti proti vasi incamminarsi verso il paese
zakoračiti v sedemdeseto leto passare la settantina

2. inforcare; montare su

zakupn|i (-a, -o) pravo Pacht- (doba die Pachtzeit, pogodba der Pachtvertrag, pravica das Pachtrecht, leto das Pachtjahr, razmerje Pachtverhältnis)

zaréza (-e) f

1. taglio, incisione; scanalatura; tacca:
pren. ostre zareze na čelu rughe sulla fronte
zareza, utor v lesu mortasa

2. pren. cesura:
leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki il 1963 rappresenta una cesura nella lirica postbellica

3. lit. cesura

4. anat. incisura

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.