Franja

ortica f

1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

3. tekstil koprivno vlakno

ošábnost haughtiness; pride; arrogance

ošábnosti je hitro kraj pride goes before a fall

paese m

1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino

3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

papȳrio -ōnis, m (papȳrus) rastišče papirusa, kraj, kjer raste obilo papirusa: Vulg.

Paros: O., V., Mel. ali Parus: N., L. -ī, f (Πάρος) Páros, eden izmed Kikladov v Egejskem morju, Arhilohov rojstni kraj, sloveč po svojem belem marmorju, zato: marmorea O., nivea V. — Od tod adj. Parius 3 (Πάριος) pároški, pár(ij)ski: marmor O., H., Petr., lapis V. (Πάριος λίϑος) par(ij)ski (paroški) (beli) marmor, iambi H. = Arhilohovi, crimen N. ki zadeva Paros, zaradi neosvojenega Parosa; otočani Pariī -iōrum, m Párijci, Parošáni: N., L., Plin.

penati m pl.

1. relig. penati

2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj

perdition [-disjɔ̃] féminin poguba, propad; religion pogubljenje

navire masculin en perdition ladja, ki ji grozi brodolom
lieu masculin de perdition kraj razuzdanosti

peregrinación ženski spol romanje, božja pot; potovanje

lugar de peregrinación božja pot (kraj)

per-fundō -ere -fūdī -fūsum (per in fundere)

I.

1. čez in čez obli(va)ti, poli(va)ti, omočiti (omakati), namočiti (namakati), (po)škropiti: Plin. idr., pisces olivo H., artūs rore O., aliquem sanguine, cruore T., Lact., perfusa multo natorum sanguine Terra O., aliquem lacrimis p. iustis O. močno objokovati; occ.
a) (o suhih stvareh) čez in čez posuti (posipati), pokri(va)ti: pulvere ac sudore perfusus (zevg.) Cu., canities perfusa pulvere V., papavera somno perfusa V., pedes amictu Mart., tecta auro Sen. ph.
b) barvati: ostro perfusae vestes V., coloribus p. Lucr.

2. med. (o)kopati se, omočiti (makati) se, namočiti (namakati) se: aquā ferventi Ci., Varr., Corn., flumine V., vivo flumine L., nardo H. ali oleo V. (na)maziliti se, perfusus lacrimis O., Cu. ali fletu L. s solzami oblit, v solzah plavajoč, ves v solzah; z gr. acc.: lacrimis perfusa genas V. s solzami oblita po licih.

3. (o rekah) kak kraj oblivati, teči mimo kakega kraja: Plin.

4. metaf.
a) napolniti (napolnjevati), prešiniti (preši njati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti: Amm., cubiculum sole perfunditur Plin. iun., cor perfusum frigore leti Lucr., fama perfundit moenia pennis Stat., me horror perfudit Ci., perfundere religione animum posset L., sensus iucunditate quādam perfunditur Ci., mentem amore Cat., perfundi laetitiā Ci. ali gaudio L., perfusus ultimi suplicii metu L.
b) vznemiriti (vznemirjati), (pre)strašiti: nos Ci., litora bello Sil., tempestate belli perfusus pectora Mars Stat.
c) pass. ali refl. površno dotakniti (dotikati) se česa: perseveret … perbibere studia liberalia, non illa, quibus perfundi satis est, sed haec, quibus tingendus est animus Sen. ph., si illā (sc. humanorum divinorumque notitiā) se non perfuderit, sed infecerit Sen. ph. —

II. vsuti (vsipati), vli(va)ti: sextarios musti in vas Col. —

III. storiti (povzročiti), da kaj izteče: ut oculus puero perfunderetur Dig.

per-sequor -sequī -secūtus sum (per in sequī)

I. (okrepljeni pomen osnovne besede)

1. slediti komu, iti za kom, hoditi za kom: quae te sola persequitur V., aliquem ex acie Cu., qui Pompeium Paphum persecuti sunt Ci., aliquem ipsius vestigiis Ci., vestigia alicuius Ci. biti komu za petami; metaf.: celeritate scribendi persequi posse quae dicuntur Ci. dohajati.

2. preganjati, poditi, zasledovati: Lucan., Ph., Vell. idr., fugientes usque ad flumen C., Romanos armis N. vojskovati se proti Rimljanom, quā Medeam parens persequeretur Ci., feras O. loviti; pogosto: bello p. aliquem C., N. z vojsko iti nad koga; abs.: deterrere hostes a persequendo S.; occ.
a) zasledujoč preiti (prehajati) (kak kraj), preisk(ov)ati: omnes solitudines Ci., labes imperii Ci.; pren.: viam Ter. kreniti po poti, omnes vias Ci. uporabiti vsa sredstva.
b) maščevati, kaznovati: Tib., Sen. ph. idr., maleficia S., scelus O., suas iniurias C., mortem alicuius Ci., ius legationis violatum Ci.
c) koga sodno preganjati, tožiti pred sodiščem: p. aliquem iudicio Ci. ali samo p. aliquem Ci., quem legibus apud iudicium ut reum persequor Ci.
d) zahtevati, terjati, dobiti, iskati kaj: ius suum Ci. „oprijemati se svojih pravic“ = zahtevati svoje pravice, bona sua lite et iudicio Ci., poenas a seditioso cive iudicio Ci. zahtevati, da se uporni državljan kaznuje, voluptates Ci.

3. metaf.
a) slednik (posnemovalec, privrženec) biti, posne(ma)ti, ravnati se po kom, čem, držati se česa: Pl., aliquem, ironiam, maiorum exempla Ci., horum sectam atque instituta persequimur Ci., p. Academiam Ci., vitam inopem et vagam Ci.
b) marljivo se ukvarjati (se pečati) s čim: artes Ci., omnia, dies Ci., ad omnia (sc. bella) persequenda Hirt. za vneto vojskovanje v vseh vojnah, rusticus vitem persequitur attondens V. pridno obrezuje. —

II. (s poudarkom)

1. nadaljevati: institutas caeremonias Ci., incepta L., quaerendo p. L. nadalje povpraševati, naprej spraševati, societatem Ci. vzdrževati.

2. dognati (doganjati), izvršiti (izvrševati), ustvariti (ustvarjati): sollertiam in sensibus Ci. ustvariti (ustvarjati), mandata Ci.

3. dohite(va)ti, doseči: aliquem ne persequi quidem posse triginta diebus Ci., mors et fugacem persequitur virum H.; occ. prislužiti si, pridobi(va)ti (si): Icti. —

III. govoriti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: plura de alicuius vitā et moribus N., versibus p. aliquid Ci. opevati, omnes voluptates nominatim Ci. našte(va)ti.

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

Phacus -ī, m (Φάκος) Fákos, utrjen kraj pri Peli v Makedoniji, zakladnica makedonskih kraljev: L.

plačil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahlung, die Leistung; česa: die Bezahlung (von), davkov, prispevkov ipd.: die Entrichtung, dolga, obrokov: die Tilgung; (delno Teilzahlung, Teilleistung, denarno Geldzahlung, Geldleistung, gotovinsko Barzahlung, naknadno Nachentrichtung, Nachhineinzahlung, obročno Ratenzahlung, Abzahlung, odškodnine Entschädigungszahlung, prenizko Minderleistung, s čekom Scheckzahlung, preživnine Unterhaltszahlung, z menico Wechselzahlung, na račun Akontozahlung, [Vorschußzahlung] Vorschusszahlung, reparacij Reparationszahlung, v inozemstvo Auslandszahlung, terminsko Terminzahlung, vnaprejšnje Vorausleistung)
ostanek za plačilo die Restzahlung
rok za plačilo der Einzahlungstermin
popust za gotovinsko plačilo der / das Kassenskonto
izvesti/izvajati plačilo Zahlung leisten
odložiti plačilo stunden
odložitev plačila das Stillhalten
zapasti v plačilo verfallen, fällig werden
… plačila Zahlungs-
(ustavitev die Zahlungseinstellung, kraj der Zahlungsort, način die Zahlungsweise, odlog der Zahlungsaufschub, prejemnik der Zahlungsempfänger, prejem der Zahlungseingang, rok die Zahlungsfrist)
oprostitev plačila die Befreiung
(davkov Steuerbefreiung, pristojbin Gebührenbefreieung, šolnine Schulgeldbefreiung)
potrdilo o plačilu der Zahlungsbeleg, blagajniško: der Kassenzettel
zaradi plačila zahlungshalber
zamuda pri plačilu der Zahlungsverzug, der Zahlungsrückstand
| ➞ → odpravnina

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

počit|ek moški spol (-ka …) die Ruhe, die Erholung (nedeljski Sonntagsruhe, nočni Nachtruhe, opoldanski Mittagsruhe, sobotni Sabbatruhe)
večni počit die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
(odmor) die Ruhezeit, die Rast, die Ruhepause
človek, ki išče počitek der Erholungssuchende ( ein -r)
možnost počitka die Erholungsmöglichkeit
prostor za počitek der Ruheraum
brez počitka rastlos, ohne Rast
dom počitka das Feierabendheim, Altersheim
kraj zadnjega počitka die letzte Ruhestätte
minimalni (predpisani) čas počitka die Mindestruhezeit
potreben počitka erholungsreif, erholungsbedürftig, ruhebedürtig, medicina schonungsbedürftig
ura/leto počitka das Ruhejahr/ die Ruhestunde
potreba po počitku das Ruhebedurfnis
držati se sobotnega počitka die Sabbatruhe einhalten

počítek (-tka) m riposo; quiete, requie; relax:
prijeten počitek! buon riposo!
potrebovati počitek aver bisogno di riposo
nedeljski, popoldanski počitek il riposo domenicale, pomeridiano
skrbi mu ne dajo počitka le preoccupazioni non gli danno requie
dom počitka casa di riposo (per anziani)
evf. položiti koga k počitku seppellire qcn.
evf. kraj počitka cimitero

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

pokôl slaughter, massacre, butchery; shambles pl; bloodbath; indiscriminate killing (ali murdering, carnage)

masoven pokôl wholesale slaughter
kraj, prizorišče množičnega pokôla (figurativno) shambles, place of carnage, killing field