Franja

écrevisse [ekrəvis] féminin, zoologie rak; kovaške klešče

pêche féminin à l'écrevisse lov na rake
rouge comme une écrevisse rdeč ko kuhan rak
aller, marcher comme une écrevisse, en écrevisse iti po rakovo, ritensko

écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)

edad ženski spol starost, (življenjska, službena) doba; vek

edad de oro zlata doba
edad adulta zrela starost
la edad antigua antika
edad avanzada visoka starost
la edad media srednji vek
la edad moderna novi vek
la edad de piedra kamena doba
de edad provecta v letih, prileten
de corta edad mlad
mayor edad polnoletnost
mayor de edad polnoleten
menor de edad mladoleten
entrar en edad postarati se, v leta priti
tengo más edad que tú starejši sem ko ti
¿qué edad tienes? koliko si star?
¿cuál es tu edad? koliko si star?

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

eel [i:l] samostalnik
zoologija jegulja

as slippery as an eel spolzek ko jegulja
to skin the eel from the tail začeti z nasprotnega konca

effervēscō -ere efferbuī in effervī (incoh. glag. effervere) zavreti, vzkipe(va)ti: ubi satis efferverit vinum mustum Ca., quod in fretum saepe concurrat aestus atque effervescat Varr., aquae effervescunt subditis ignibus Ci., ut in effervescendo vinum se bene purget Col.; pesn.: sidera coeperunt effervescere caelo V. so zasijale, so se zasvetile; pren.: Pontus effervescens in Asiam Ci. valeč se ko kipeč val; poseb. o razdraženosti: Ulp. (Dig.), undae comitiorum … effervescunt Ci., verbis effervescentibus et paulo nimium redundantibus Ci., effervescit vis naturae tuae T. tvoja silna narava vzkipi, luxuriae effervescentis aestus Gell.

église [egliz] féminin cerkev; (religion) Cerkev, cerkvena skupnost; duhovščina, duhovniški stan

l'Eglise catholique, protestante, orthodoxe katoliška, protestantska, pravoslavna Cerkev
église paroissiale, de pèlerinage župna, romarska cerkev
les Etats de l'Eglise Cerkvena država
pilier masculin d'église (figuré) priden obiskovalec cerkve
Eglise militante, souffrante, triomphante verniki na zemlji, verne duše v vicah, blaženi v nebesih
église romane, gothique, baroque romanska, gotska, baročna cerkev
gueux comme un rat d'église reven ko cerkvena miš
elle est toujours fourrée à l'église ona vedno tiči v cerkvi
aller à l'église iti v cerkev
se marier à l'église cerkveno se poročiti
retrancher du sein de l'Eglise izobčiti iz Cerkve

ēiciō -ere -iēcī -iectum (ē in iacĕre)

I.

1. ven vreči, vreči iz česa: foras aedibus me eieci Pl., eicere aliquem hinc Ter. eicere domo Pl. ali domu sua Ci., P. Clodii cruentum cadaver eiecisti domo Ci., od tod: ne corpus eiciatur Ci. da se vrže ven in ne pusti vnemar, nepokopano, tako tudi: cadaver eiectum Ci.; eicere navigantem in alto de navi Ci., vestimenta in ignem N., cadavera cellis H.

2. occ.
a) izvreči, izmetati: magnos fluctus Lucr., undam O., spumas aëno O. (o ognju), eiectum Polydori in litore corpus O., eicere χολήν Ci. ali sanguinem Plin. (iz)pljuvati, semen suis sedibus Lucr., elleboro accepto quidquid in visceribus haerebit eiecturum deiecturumque se Sen. ph., eicere calculos per urinam Suet., partum Suet. splaviti, v tem pomenu tudi samo eicere: Ulp. (Dig.); pren.: o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam huius urbis eiecerit Ci.
b) navem (naves) eicere (hitro) pristati, (hitro) pritisniti k bregu: naves eo C., navem eicere in terram C., naves ad Chium L.; pogosto v pass. = ob breg trčiti, na plitvem obtičati, na peščini obsedeti, nasesti: eici in litore C., O., navis expulsa atque eiecta fluctu Ci., classis in litus eiecta C. na obalo vrženo, eiecta ratis O.; od tod naufragorum eiecta manus Ci. in subst. masc.: commune est litus eiectis Ci. potopljencem, eiectum … excepi V.
c) (ude) izviniti, izpahniti: (equus) eiecto incumbit cernuus armo V., eicere coxas Hyg., cervicem, membrum P. Veg.; od tod subst. pt. pf. eiecta -ōrum, n izpahi: P. Veg.

— II. pren.

1. izgnati, pregnati, zagnati, iztirati, spoditi, prepoditi, zapoditi, pahniti, odriniti, izpodriniti: filium eius Ci., sororem tuam eiecisti Ci., damnato et eiecto (Sex. Roscio) Ci. ko bi bil obsojen in pregnan s svojega posestva, eicere cohortes C., uxorem Ci. zavreči, odsloviti. Od kod? s samim abl.: aliquem domo Pl., Ci., C., uxorem domo Ci., te domu sua eiecit Ci., C., Mevulanum … Capuā praecipitem eiecit Ci., eicere multos sedibus ac fortunis Ci., sessores veteres urbe insulāque N., aliquem civitate, finibus S., senatu Plin. iun. pahniti, izključiti; s praep.: Heracliensem de civitate eiciemus? Ci., eicere aliquem a suis diis penatibus Ci., Hannibale ex Africa eiecto Ci., L. Opimius eiectus e patria Ci., eicere aliquem e senatu Ci., L. ali de senata L., aliquem de collegio Ci., aliquem e civitate, e re publica N., aliquem de balneo Petr., hominem de paradiso Lact.; pren.: eicere ex animo curam Pl., mollitiem animi Ter., amorem ex corde Ter. ali ex animo Ci., horum memoriam ex animis suis L.; eicere superstitiones omnes Ci. iztrebiti, izkoreniniti; pesn.: eiectus die Stat. rešen vida, ob vid spravljen. Kam?: a me in exsilium eiectum esse Catilinam Ci. pregnan, partem interfecerant, alios in exsilium eiecerant N.

2. occ.
a) glas od sebe dati, oglasiti se: vocem Ci., vocem pectore ab imo Lucr.
b) igralca ali gledalca v gledališču izžvižga(va)ti, izsika(va)ti: derisus … eicitur citharoedus Corn., a multitudine … ipsi singuli (actores) discrepantes eiciuntur Ci., cantorum ipsorum vocibus ecicebatur Ci., eicere et actorem et carmen Sen. ph.; pren. = zavreči: quod tamen non eicio Ci., eoque magis id (ta podatek) eiectum est, quod … Ci., Cynicorum ratio tota est eicienda Ci., quod tum explosum et eiectum est Ci.
c) medic. izdreti (izdirati): dentes, totum os Cels., quo facilius eiciatur infans (mortuus) Cels.
č) iztegniti, pomoliti (pomaljati): eiecta lingua Ci., Stat.; subst. pt. pf. ēiectum -ī, n pomol: Plin. iun.
d) pognati (poganjati): vitem ex se eic. Varr.

3. refl. zagnati se iz … , prodreti (prodirati), na dan udariti, planiti, hiteti: eicere sese in terram e navi Ci., se ex oppido C., subito se ex silvis eiciunt C., armis abiectis se ex castris eiecerunt C., eicere se in agros L., se foras.

Opomba: Eicit dvozložno: Lucr.

einbrechen^* in eine Wohnung, ein Haus: vlomiti; eine Tür, ins Blut usw.: vdreti; durchs Eis: vdreti se; eine Mauer: podreti (sich se); Dunkelheit, Nacht: padati; bei der einbrechenden Dämmerung ko pada mrak, ko se mrači

Einbruch, der, vdor; porušitev, porušenje; udor; in ein Haus, eine Wohnung: vlom; ([Mißerfolg] Misserfolg) neuspeh, finanziell: upad, izguba; bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht ko pade mrak/noč

EKG samostalnik
1. (pregled delovanja srca) ▸ EKGFebruarja 2006 sem šel na slikanje pljuč in EKG. ▸ 2006 februárjában mellkasröntgenre és EKG-re mentem.
Medicinska sestra ji je na prsni koš pritrdila elektrode za EKG. ▸ A nővér EKG-elektródákat erősített a mellkasára.
Sopomenke: elektrokardiografija
Povezane iztočnice: EKG v mirovanju, EKG z obremenitvijo, EKG pod obremenitvijo

2. (grafični zapis) ▸ EKGZanima me, ali je ta EKG v redu in ali je potrebno kakšno zdravljenje. ▸ Kíváncsi vagyok, hogy ez az EKG rendben van-e, és szükség van-e valamilyen kezelésre.
Ko srce kot črpalka popusti, se na EKG-ju pokažejo spremembe v delovanju srca. ▸ Amikor a szív elégtelenül pumpálja a vért, az EKG megmutatja a szívműködésben bekövetkező változásokat.

3. (naprava) ▸ EKGSopomenke: elektrokardiograf

ēlēctiō -ōnis, f (ēligere) izbiranje, izbor, volitev: Vell., Sen. ph., Plin. iun., senatus electionem Galbae permiserat T.; s subjektnim gen.: vitiatarum electiones T. (primeri, ko je bilo oskrunjenkam dano na izbiro, ali skrunitelja dati usmrtiti ali se z njim poročiti); z objektnim gen.: trium condicionum electio L. med tremi pogoji, cuius rei electionem sibi relictam esse L.

električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.

elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. — Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.

em (imp. glag. emere [= eme]; prim. dic, duc, fac, fer) na, tu imaš!: C. Gracchus ap. Char., Varr.; pred etičnim dat.: em tibi! Pl. na, tu imaš! (potem ko je kdo koga naklestil); pred acc.: em manum! Pl. tu je moja roka! em argentum! Pl., em tibi talentum argenti! Pl., em Davum tibi! Ter.; pred imp.: em vide, aspecta Pl.; pred praep.: em istic, em hic, ille, itd., em, hic ille est de tuis Ci. ep.

émeri [emri] masculin smirek

papier masculin émeri smirkov papir
frotter à l'émeri drgniti s smirkom
il est bouché à l'émeri (familier) neumen je ko noč
poudre féminin d'émeri smirkov prah

Empfang, der, (-/e/s, Empfänge) sprejem, von Briefen usw.: prejem, prejetje; im Hotel: recepcija; in Empfang nehmen sprejeti, prevzeti; einen Empfang geben prirediti sprejem; bei Empfang ko smo prejeli ...

emptiō -ōnis, f (emere)

1. nakup, kupovanje, kupčija, tudi kupljena stvar: Varr., Plin. iun. idr., partem eius praedae devoraverunt emptiones Ci., hac emptione facta Ci. ko je bila ta kupčija sklenjena, simulatio emptionis Ci. navidezni nakup; z objektnim gen.: de emptione fundi dixerunt Ci., emptio frumenti, bonorum Ci., agrorum T.

2. kupni list, kupno pismo, kupno dokazilo, kupna pogodba: Icti.

encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost