Franja

trojánski troyen, de Troie

trojanski konj le cheval de Troie
trojanska vojna la guerre de Troie

trojánski (-a -o) adj. hist., mitol. troiano, di Troia; iliaco:
pren. trojanski konj cavallo di Troia

Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. — Od tod

I. adj.

1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th. —

II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.

trot [tro] masculin počasen dir, direk, drnec

aller au trot iti v drncu
au petit trot v rahlem drncu
au (grand) trot v hitrem drncu, v diru
(familier) au trot! hitro! brez ustavljanja!
à l'école, et au trot! v šolo, pa hitro!
le cheval a pris le trot, est parti au trot konj je oddirjal

truité, e [trɥite] adjectif (rdečkasto, rjavo ali črno) pikčast

cheval masculin, chien masculin truité pikčast konj, pes
porcelaine féminin truitée porcelan z razpokano površino

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

twitch² [twič]

1. samostalnik
poteg, potezanje; trzaj, trzanje; vlečenje, trganje; zbadanje; nenadna bolečina
veterina preveza prek nosa za umirjenje konja pri operaciji

convulsive twitches krčevito trzanje

2. prehodni glagol
trzniti, trzati, cukniti, potegniti, povleči (by za)
trgati, puliti; ščipati, uščipniti; krčevito natezati, krčiti, gibati (ude, mišice)
neprehodni glagol
trzniti se, trzati se; krčevito se premikati, natezati; skrčiti se

the horse twitches his ears konj striže z ušesi
to twitch s.o. by the sleeve pocukniti koga za rokav
to twitch off iztrgati, izpuliti

uhó ear; (šivanke) eye (of a needle); (košare, posode) handle

srednje uhó middle ear
zunanje uhó auricle
ostro uhó keen ear, quick ear
oslovsko uhó (v knjigi) dog-ear
napraviti oslovsko uhó (v listu, knjigi) to dog-ear (a page, a book)
bolečina v ušesu earache
vnetje ušesa otitis
vnetje srednjega ušesa inflammation of the middle ear
ušesa me bolé I have (ali pogovorno I've got) earache
krik, ki gre skozi ušesa an earsplitting, earpiercing scream
šumenje v ušesih buzzing in the ears
ščitnik za uhó earflap, ZDA earmuff
zrcalo za uhó medicina auriscope, otoscope
biti gluh na levo uhó to be deaf in the left ear
do ušes je zadolžen he is up to his ears in debt, he is over head and ears in debt
biti do ušes zaljubljen to be head over heels in love
imeti ostro uhó (figurativno) to have a quick (ali a sharp) ear, to have excellent hearing
pocukati, povleči koga za uhó to tweak, to pull someone's ear
napeti ušesa to prick up one's ears, to be all ears
naleteti na gluha ušesa to find deaf ears
nekaj bi ti rad povedal na uhó I'd like a word in your ear
prišlo mi je na uhó it came to my hearing
naviti komu ušesa to tweak someone's ears
pridigati gluhim ušesom (figurativno) to fall on deaf ears
(za)mašiti si ušesa to stop up one's ears
poslušati le z enim ušesom to listen with only half an ear
konj striže z ušesi the horse twitches his ears
vleči na ušesa to listen attentively, to prick up one's ears
za ušesa privleči (kako zadevo) (figurativno) to drag in a matter by the ears
v (levem, desnem) ušesu mi zveni my (left, right) ear is ringing (ali is burning)
pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven (figurativno) (it goes) in (at) one ear and out (at) the other
v ušesih mi je zvenelo (= morali so govoriti o meni) my ears were burning
stene imajo ušesa walls have ears
v uhó me piši! (žargon) go and fly a kite!

unbacked [ʌnbǽkt] pridevnik
brez pomoč (podpore)
ekonomija neindosiran (ček); (konjske dirke) neupoštevan pri stavah; neujahan (konj)

an unbacked horse konj, na katerega ni stav

upóren (-rna -o) adj.

1. ribelle, indocile, indisciplinato, recalcitrante:
uporen otrok bambino ribelle, indocile
uporen konj cavallo indocile, recalcitrante

2. pren. (ki se težko oblikuje) ribelle:
uporni lasje chioma ribelle

ȕprōpanj prisl. vzpenjaje se na zadnje noge: konj je skočio upropanj konj se je vzpel na zadnje noge

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

vaulting¹ [vɔ́:ltiŋ]

1. samostalnik
skakanje, preskakovanje (opirajoč se z rokami ali s palico)

2. pridevnik
skakajoč, skakalec
figurativno idoč prek vsega

vaulting ambition neustavljiva ambicija
vaulting-horse šport konj (orodje)

vectūrārius 3 (vectūra) uporabljen za prevažanje, (pre)vozen: equus Varr. vozni konj, vprežni konj; tako tudi boves Cod. Th.; subst. vectūrārius -iī, m vozač, voznik vprege: Cod. Th.

Opomba: Napačna inačica vectārius.

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

veterīnus 3 (prim. skr. vatsáḥ tele in gl. vetus) vprežen: bestia Ca. ap. Fest. ali pecus Ann. vprežna živina, genus Plin., veterinum semen Lucr. seme (pleme) vprežne živine, veterinum semen equorum Lucr. seme vprežnih konj; subst. veterīnae -ārum, f vprežna živina, tovorna živina: Varr., Plin.

vêzān -a -o
1. zmešan, zmeden: vezan u govoru
2. vezan, v verzih: vezan tekst i proza
3. vezan konj konj visok v križu; -a vreća nerodnež

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto