Franja

Dinaea -ae, f Dineja, rimsko žensko ime: Ci.

Dionȳsius² -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

4. tebanski glasbenik citrar: N.

5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

9. ime sužnja: H.

10. grški zdravnik: Plin.

Diophanēs -is, m (Διοφάνης) Diofan, grško moško ime,

1. Diofan iz Miteta, učitelj Tiberija Grakha: Ci.

2. D. Nīcaeēnsis Diofan iz Nikaje v Bitiniji, pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

dipsas -adis, acc. pl. -adas, f (gr. διψάς žejna) dipsada = žejava kača, ker njen strup menda povzroča žejo: Lucan., Plin., Sil., Mart., Vulg. — Kot nom. propr. Dipsas Dipsada, ime zvodnice: O.

Dipylon -ī, n (Δίπυλον) Dvojna vrata, Dipilon, ime Triazijskih vrat (αἱ Θριάσιαι πύλαι) v Atenah: Ci., L.

Dircē -ēs, f (Δίρκη) Dirka,

1. hči sončnega boga, žena tebanskega kralja Lika (Lycus); ker je grdo ravnala s svojo sorodnico Antiopo, sta jo Antiopina sinova Amfion in Zetos (Ζῆϑος Zēthus) privezala na bika, da jo je vlekel za sabo, dokler ni izdihnila. Spremenila se je v studenec, ki je dobil njeno ime: Pl. (z acc. Dircam), Pr., Hyg.

2. omenjeni studenec severozahodno od Teb: O., Plin., Stat.; met. = Bojotija: Stat. — Od tod adj. Dircaeus 3 (Διρκαῖος) Dirkin, pesn. = tebanski, bojotijski: Amphion V., cycnus (= Pindarus) H., Thebae Pr., heros (= Polynices) Stat., catervae dente Dircaeo satae Sen. tr. iz zmajevih zob ustvarjene trume.

discingō -ere -cīnxī -cīnctum

1. razpasati, odpas(ov)ati: discinctā tunicā H. v srajci, discincti ludunt H. v domači obleki, discincti Afri V. neopasani, centuriones discinctos destituit L. neopasane (namreč za kazen) = z golim mečem brez nožnice in orožnega pasa, excalceari et discingi Vell., tunicati et discincti (v znamenje velike žalosti) Suet.; pren.: in sinu est, neque ego discingor Ci. ep. in ne pustim ga; pesn.: d. Afros Iuv. razorožiti, peltatam Amazona Scythico nodo Mart., iam discingitur armis Sil. že polaga orožje. Od tod adj. pt. pf. discīnctus 3 razpašen, brezskrben, neskrben, nemaren, lahkomiseln, zanikrn: aut avarus ut Chremes … aut discinctus ut … nepos H., institor d. O., d. otia O., d. Natta (izmišljeno ime ali ime razsipneža, ki je zapravil svoje premoženje in izgubil plemstvo) Pers.

2. pren.: d. dolos Sil. razdreti, izničiti, ingenium Sil. omehkužiti.

dissimulō -āre -āvī -ātum kaj „nepodobno narediti“, od tod

1. koga nespoznavnega (kaj nespoznavno) narediti (delati), ne kazati tistega, kar je v resnici, skri(va)ti: canae capillos dissimulant plumae O., nec se dissimulat O. ne skriva se pod drugo podobo, d. natum cultu (s preobleko) O.; med.: Achilles veste virum longā dissimulatus erat O. je skril svojo moškost pod dolgo (žensko) obleko; pesn.: dissimulata Perillae nomine Metella O. pod imenom Perila skrita Metela.

2. pretvarjati se, pritajiti (pritajevati) se, potuhniti se, prikrivati; abs.: sed quomodo dissimulabat Pl., quare delectant homines … ludi, etiam illos, qui dissimulant, non solum eos, qui fatentur Ci., quid taces? quid dissimulas? Ci., non dissimulat Ci. nič ne prikriva, suspicionem dissimulando sedare Ci., litteris perlectis Domitius dissimulans in concilio pronuntiat C., dissimulandi causā S. da bi s tem prikril svoje namene, avidi coniungere dextras ardebant; … dissimulant (sc. ardorem suum) V., male salsus ridens dissimulare H., desine dissimulare Tib.; ex dissimulato neopaženo: aiebat non esse occulte nec ex dissimulato blandiendum Sen. ph., ex male dissimulato agebat aemulum Vell. ne dovolj neopaženo; trans. kaj prikri(va)ti, pritajiti (pritajevati), zatajiti (zatajevati), ne pustiti vedeti, zamolč(ev)ati; z obj. v acc.: L., Cu. idr., nec … quicquam simulabit aut dissimulabit vir bonus Ci., sunt in hoc ordine, qui … ea, quae vident, dissimulent Ci., quanto haec dissimulare et occultari … praestet? C., d. febrem, metum H., nomen suum O. prikrivati svoje ime = vzdeti si tuje ime, dissimulant deos O. prikrivajo svoje božanstvo, tauro dissimulante deum (svoje božanstvo) O., d. crudelia gaudia O., eloquentiam Q., veniam … petens, quod ei Vettios, Plautios dissimulavisset T.; pass.: neque dissimulari tantum scelus poterat Ci., (ut) tenuitas dissimulari non queat Ci., dissimulato intellectu, dissimulata seditio T.; med.: dissimulata deam Stat. prikrivajoča svoje božanstvo; z ACI: Pl., Cu., Q., Suet., cui … Cn. Plancio numquam dissimulavi me plurimum debere Ci., neque se Sullanum esse dissimulat Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae rebus sit causa novandis, dissimulent V., quid ipse sim secutus, promam, nec umquam dissimulavi Q.; s quin: Gell., me … ille versus dissimulare non sinit, quin delecter Ci.; s quasi: dissimulabo hos quasi non videam Pl.; z de: Dig., Volturcius … dissimulare de coniuratione S. Od tod adv. pt. pr. dissimulanter neopaženo, (na) skrivaj, tajno: O., Amm., Demetrius dissimulanter asservari iussus est L., verba d. conclusa Ci., non (ne, neque) d. Ci., Suet. neprikrito, gratias populo Romano non d. tullit, quod … Val. Max. odkritosrčno se je zahvalil rimskemu ljudstvu, da … , alii (ante finem recedunt) d. et furtim Plin. iun.

3. vnemar pustiti (puščati), omalovaževati, ne ozirati se, ne meniti se, prezreti (prezirati): dissimulatus Marcii Macri (consulatus) T., Acilia … sine absolutione, sine supplicio dissimulata T., conscientiā belli Sacrovir diu dissimulatus T. očitalo se mu je, da je dolgo prikrival Sakrovirov upor, čeprav je zanj vedel; occ. zanemariti (zanemarjati), zamuditi (zamujati): d. damnosam curationem P. Veg., plerumque ab eis docendis (v sl. z infinitivnim stavkom) male dissimulatur Aug., quod dissimulatum Amm.

dolābella -ae, f (demin dolābra) krampič, motičica, sekirica: Col. — Kot rimski nom. propr. Dolābella -ae, m Dolabela, družinsko ime rodu Kornelijcev, poseb.

1. P. Cornelius Dolabella Publij Kornelij Dolabela, Ciceronov zet, tretji Tulijin mož; l. 43 se je v Laodiceji dal usmrtiti svojemu sužnju: Ci. ep.

2. Cn. Cornelius Dol. Gnej Kornelij Dolabela, pretor v Kilikiji; zaradi grabeža je bil obtožen in obsojen na pregnanstvo: Ci. — Od tod adj. Dōlabelliānus 3 Dolabelov, dolabelski = imenovan po nekem Dolabeli: Dolabelliana pira Col.

Dolnja Lendava stalna zveza
(nekdanje ime za Lendavo) ▸ Alsólendva [a mai Lendva egykori neve]
Sopomenke: Lendava

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

donavska monarhija stalna zveza
zgodovina (ime za Avstro-Ogrsko) ▸ dunai monarchia

Dorceus -eī, m (Δορκεύς lovec na gazele) Dorkej, ime Aktajonovega psa: O., Hyg.

Dōrēs -um (Dōrieōn = Δοριέων: Vitr.) m (Δωριεῖς) Dorci, eno štirih glavnih grških ljudstev. Sprva so prebivali ob Olimpu, pozneje so se preselili v Dorido ob Ojti (Oeta) in si po trojanski vojni izbojevali Peloponez ter ustanovili kolonije ob jugozahodni obali Male Azije, na Kreti, Rodosu, Siciliji in na jugu Italije: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Dōricus 3, adv. -ē (Δωρικός) dorski, v dorskem (stavbarskem) slogu: gens Plin., aedes, genus, symmetria Vitr., dicta Q., Dorice loqui Suet.; subst. α) Dōricī -ōrum, m dorsko govoreči: Gell. β) Dōrica -ōrum, n dorska (v dorskem slogu zgrajena) svetišča: Vitr.; pesn. grški sploh: Dorica castra V., O., Pr., nox Val. Fl., ignes Sen. tr., Aucon Iuv.
b) Dōrius 3 (Δώριος) dorski: Plin., carmen H.; subst. Dōrium (Dōrion) -iī, n dorski način igranja na piščal: Cael., Dorium canere Ap.
c) Dōris -idis, acc. -idem in -ida, f (Δωρίς) dorska: Malea Lucan., dialectos Suet.; pesn. = sicilska: tellus Sen. tr.; kot subst. Dōris Dorida, α) pokrajina na severu Grčije ob Ojti: Mel., Plin. β) pokrajina v Mali Aziji ob južni obali Karije: Plin. γ) rastl. pseudanchūsa: Plin. δ) žensko ime, (gl. Dōris²)

2. subst. Dōriēnsēs -ium, m = Dōrēs: Iust.

Dōris² -idis in -idos, f (Δωρίς) Doris, Dorida, grško žensko ime, poseb.

1. Okeanova in Tetidina (Tethys) hči, Nerejeva žena in mati petdesetih Nereid (Nērēidēs): O., Hyg.; met. = morje: Stat., Doris amara V., hac Hyades Dorida nocte tenent O.

2. Dorida iz Lokride, žena sirakuškega tirana Dionizija I.: Ci., Val. Max.

3. neka ljubica: Pr., Iuv.

Dormītantius -iī, m (dormītāns: dormītāre; porogljivo kot odgovor na ime Vigilantius) Dormitancij = Zaspanec: Hier.

Dorylās -ae, m (Δορύλας = Kopjanik, Suličar, samogovoreče ime bojevnika) Dorilas,

1. Perzejev tovariš: O.

2. Pejritojev tovariš: O.

Dossennus -ī, m (iz dossum, vulg. = dorsum) Dosen (= Grbavec), ime stalne osebe v atelanah (fabula Atellana), znane po zvitosti in požrešnosti, od tod = požrešnež, požeruh: Plin., Sen. ph., quantus sit (Plautus) Dosennus edacibus in parasitis H. za kakšnega požeruha se kaže (Plavt) v karakteriziranju svojih zajedavcev.

draw upon prehodni glagol
nakopati (o.s. si)

draw upon s.o. izdati menico na ime koga