Franja

Zadetki iskanja

  • postráni adv.

    1. obliquamente, di traverso; di, a sghimbescio, storto, di sbieco:
    nos ima postrani ha il naso storto
    klobuk si je dal postrani si è messo il cappello sulle ventitré, di sghimbescio
    pren. gledati postrani guardare storto, a stracciasacco, in tralice, di sbieco, di traverso; guardare in cagnesco

    2. extra:
    zaslužiti postrani guadagnare extra
    pog. imeti otroka postrani avere un figlio illegittimo
  • poškodováti (-újem)

    A) perf.

    1. danneggiare, ledere, ferire:
    poškodovati roko ledere la mano

    2. guastare; danneggiare, recare danni:
    rja je poškodovala kovino la ruggine ha danneggiato il metallo

    B) poškodováti se (-újem se) perf. refl. infortunarsi, ferirsi, subire lesioni, danni; (poštna pošiljka) scondizionarsi:
    poškodovati se v prometni nesreči infortunarsi in un incidente stradale
  • poštèn (-êna -o) adj.

    1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
    pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

    2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
    poštena igra gioco corretto
    za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

    3. leale, retto, buono:
    pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

    4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
    staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
    dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
    dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

    5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
    nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti
  • pót (-í) f

    1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
    blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
    gozdna pot strada forestale
    javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
    kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
    peš pot strada pedonale, sentiero
    sprehajalna pot passeggiata, passeggio
    pot pelje v, vodi v la strada porta a
    pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
    krčiti si pot farsi strada

    2. cammino, via, viaggio; giro:
    neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
    izhojena pot cammino battuto
    pren. pot slave il cammino della gloria
    pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
    kokainska pot la strada della coca
    hist. jantarna pot la via dell'ambra
    hist. svil(e)na pot la via della seta
    pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
    plovna pot via navigabile
    zračna pot via aerea
    oskrbovalna pot via di rifornimento
    tihotapska pot canale di contrabbando
    trgovske poti vie commerciali
    pren. srednja pot via di mezzo
    iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
    iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
    iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
    pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
    (tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
    ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
    ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
    biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
    vprašati za pot chiedere la strada
    pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
    utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
    med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

    3. pren. (način) via; adm. iter;
    ni druge poti non c'è altra via
    ubrati sodno pot adire le vie legali
    delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

    4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
    ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
    srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

    5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
    pot izstrelka traiettoria

    6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
    umetniška pot carriera di artista
    poštena, prava pot retta via
    pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

    7. anat. via:
    dihalne poti vie respiratorie
    limfna pot via linfatica
    živčne poti fibre nervose

    8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
    to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
    pridem drugo pot vengo un'altra volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
    pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
    pren. biti na dobri poti essere a buon punto
    pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
    iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
    pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
    evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
    evf. dokončati življenjsko pot morire
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    prepovedana pot divieto di transito
    srečno pot! buon viaggio!
    PREGOVORI:
    srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
    trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni
  • pót2 (znoj) sudor m

    moker od znoja chorreando sudor
    v potu svójega obraza con el sudor de su rostro
    ves v potu bañado en sudor
    kopati se v potu (fig) sudar a mares
    to je stalo veliko potu ha costado muchos sudores (ali muchos esfuerzos)
    pot ga je oblival un sudor se le iba y otro se le venía
  • potere*

    A) v. intr. (pres. pōsso)

    1. moči; smeti:
    non ti posso aiutare ne morem ti pomagati
    posso sedermi? ali se lahko usedem?

    2. biti možno, verjetno:
    tutto può accadere vse se lahko zgodi
    può essere che, può darsi che možno je, da; lahko, da

    3. moči (biti učinkovit):
    l'esempio può più che la parola zgled pove več kot beseda

    4. (v raznih izrazih)
    a più non posso z vsemi močmi:
    gridare a più non posso kričati na ves glas
    correre a più non posso teči, kolikor te noge nesejo
    non poterne più ne prenesti, zdržati več
    non potercela con qcn. ne moči se meriti s kom

    B) m

    1. moč:
    potere soprannaturale nadnaravna moč

    2. zmožnost:
    ha il potere di convincere con poche parole zna prepričati z malo besedami

    3. oblast, posest

    4. moč, sposobnost, zmožnost:
    potere contrattuale pogajalska moč
    potere deterrente zastraševalna moč

    5. oblast:
    sete di potere sla po oblasti
    il potere spirituale, temporale del Papa papeževa duhovna, posvetna oblast

    6. pravo oblast; sila:
    potere legislativo, esecutivo, giudiziario zakonodajna, izvršilna, sodna oblast
    divisione dei poteri delitev oblasti
    il quarto potere sedma sila

    7. fiz. moč

    8. moč, sposobnost:
    potere d'acquisto kupna moč
  • potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
    potočiti vse vino finire il vino
    pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima
  • potólči (-tólčem)

    A) perf. ➞ tolči

    1. battere, picchiare:
    potolči žeblje battere i chiodi
    potolči orehe schiacciare le noci
    potolči po bobnu battere il tamburo

    2. abbattere

    3. pren. battere; sconfiggere:
    potolči nasprotnika battere l'avversario
    potolči rekord battere un record

    4. (ovreči) controbattere, respingere:
    potolči trditve controbattere le affermazioni

    B) potólči se, si (-tólčem se, si) perf. refl. ferirsi, riportare ferite, colpi, contusioni; prendere una botta, farsi male:
    pri nesreči se je precej potolkel nell'incidente ha riportato varie ferite
    potolči si koleno prendere una botta al ginocchio
  • potováti viajar ; (z železnico) viajar por ferrocarril, viajar en tren

    potovati v ir a; marcharse a; trasladarse a
    potovati skozi pasar por
    poslovno potovati ir en viaje de negocios, hacer un viaje de negocios
    potovati v tujino (inozemstvo) viajar al extranjero
    potovati na letovanje irse de veraneo
    on je mnogo potoval ha viajado mucho
  • potrebováti (-újem) imperf.

    1. aver bisogno di; bisognare; volerci; ekst. amare:
    potrebovati denar aver bisogno di soldi
    potrebovati papir in pero za pisanje aver bisogno di carta e penna per scrivere
    potreboval je precej časa, da je razumel gli ci volle un bel po' (di tempo) per capire
    rastline potrebujejo veliko vlage le piante amano l'umidità

    2. necessitare di; reclamare; volere; servire:
    avto potrebuje generalno popravilo la macchina reclama una revisione
    bolnik, ki potrebuje veliko nege un malato che vuole molte cure
    potrebujete še kaj? serve altro?, ha bisogno di altro?
  • potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

    1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

    2. strappare:
    potrgati gumbe strappare i bottoni
    bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
    če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

    3. rompere, distruggere:
    veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono
  • povésiti (-im) | povéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare; chinare:
    povesiti glavo abbassare, chinare il capo, abbandonare il capo sul petto
    povesiti pogled abbassare lo sguardo

    2. redko (obesiti) appendere; impiccare

    B) povésiti se (-im se) | povéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, piegarsi; ammosciarsi:
    cvetje se poveša i fiori si ammosciano
    pren. greben se mu je povesil gli si è abbassata la cresta
    pren. nos se mu je povesil ha fatto il naso lungo, ha messo il muso
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
    poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
    pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai
  • pôzen (-zna -o) adj.

    1. in ritardo, che ritarda:
    zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
    pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
    danes bom pozna oggi farò tardi

    2. inoltrato; basso, tardo:
    pozna jesen autunno inoltrato
    do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
    pozni srednji vek basso Medioevo

    3. tardivo; serotino:
    pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

    4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
    niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. pozni porod parto serotino
    vrtn. pozni sadež tardizia
    um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
    um. pozni barok tardo barocco
    jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza
  • pozícija (-e) f

    1. posizione, collocazione; ubicazione, posto; pren. condizione, situazione:
    vrisati pozicijo hiše tracciare l'ubicazione della casa
    pozicija ženske v sodobni družbi la posizione, la condizione della donna nel mondo contemporaneo
    podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo l'impresa ha una posizione di monopolio sul mercato nazionale

    2. pren. (načelo, stališče) punto di vista, posizione;
    nastopati s pozicij sile agire da posizioni di forza
    navt., aer. določiti pozicijo ladje, letala fare il punto, rilevare la posizione della nave, dell'aereo
    šah. mat, pat pozicija situazione di scacco matto, di stallo
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • pozvoníti (-im) perf. suonare, tirare il campanello, squillare:
    dvakrat pozvoniti suonare due volte
    če boste kaj želeli, pozvonite suoni, se ha bisogno di qcs.
    pozvonil je telefon ha suonato il telefono
  • poželéti (si) (-ím (si)) perf. (refl.)
    poželeti si žensko desiderare, concupire una donna
    vsega ima, kar si poželi ha tutto quello che desidera