Franja

Zug, der, (-/e/s, Züge)

1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

6. Geographie (Gebirge) veriga

7. Eisenbahn vlak

8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

10. Heerwesen, Militär vod

11. bei Gewehren: ris, brazda

12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo

zuppa f

1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker

zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare; annodare:
zvezati snope legare i covoni
zvezati vezalke annodare i lacci

2. collegare, unire; polit. coalizzare:
zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade

3. teh. collegare, allacciare, unire:
zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie

4. rilegare:
zvezati knjigo rilegare un libro

5. unire, legare:
prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente

6. pošta collegare:
zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
navt. zvezati jadrna konca strafilare
zvezati konce accoccare
zvezati s priponami impastoiare
zvezati tovorne živali accodare
zvezati z bakreno žico ramare

B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi

zvíšati to raise, to increase; (hišo, zid) to raise, to heighten

zvíšati poslopje za eno nadstropje to raise a building by a storey (ZDA story)
zvíšati cene to raise prices
zvíšati (svoj) glas to raise one's voice
zvíšati kazen pravo to increase a sentence
zvíšati temperaturo to raise the temperature
zvíšati (svojo) hitrost to increase one's speed
desetkrat zvíšati to increase tenfold

želézo fer moški spol

kotno železo fer à équerre
kovno, kovano železo fer forgé (ali forgeable, malléable)
lito železo fer coulé (ali de fonte)
mehko železo fer doux
železo v palicah fer en barres
prečiščeno železo fer affiné
profilirano železo fer profilé; profilé moški spol, cornière ženski spol
surovo železo fer brut, fonte ženski spol (brute)
tračno železo (fer) feuillard moški spol
valjano železo fer laminé
staro železo ferraille ženski spol
vroče železo (likalnik) fer à repasser
imeti še eno železo v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
kuj železo, dokler je vroče il faut battre le fer pendant qu'il est chaud

žirija samostalnik
1. (skupina za ocenjevanje) ▸ zsűriSvoje nagrade najboljšim bosta podelila občinstvo in strokovna žirija. ▸ A közönség és a szakértő zsűri is díjazza a legjobbakat.
Prijavilo se je 146 projektov, žirija pa je na razstavo uvrstila 54 avtorjev. ▸ 146 pályamű érkezett be, és a zsűri 54 alkotót választott ki a kiállításra.

2. v športu (vodstvo tekmovanja) ▸ versenybíróság, zsűriTekmovalna žirija se je odločila za še eno uro prestaviti začetek smuka. ▸ A versenybíróság úgy döntött, hogy még egy órával elhalasztja a lesiklás kezdetét.
Finalno serijo so po odločitvi tekmovalne žirije skakalci začeli s četrtega zaletnega mesta. ▸ A zsűri döntése alapján a döntő sorozatot a negyedik beülőből kezdték a versenyzők.

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

Αἰολεῖς ion. έες, οἱ eno izmed četvero glavnih grških plemen; adi. Αἰολικός ajolski, Αἰολίς, ίδος, ἡ Ajolija (dežela v Mali Aziji, pa tudi staro ime Tesalije).

ἄκος, ους, τό lek, zdravilo, hladilo, ozdravljenje; κακὸν κακῷ διδοὺς ἄκος zdraveč eno zlo z drugim.

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἀντ-αναιρέω pobotam eno z drugim, poravnam račun z računom.

ἀπ-ενιαυτίζω sem eno leto odsoten, bivam eno leto v tujini.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

δι-άνδῐχα adv. ep. 1. na (dve) obe strani, sem in tja μερμηρίζω. 2. σοὶ δὲ διάνδιχα δῶκε od dveh stvari eno, drugače nego meni.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

εἷς, μία, ἕν, gen. ἑνός, μιᾶς, ἑνός [Et. iz ἑμς, sem-s; μία iz σμ-ια, ἕν iz sem, idevr. sem = ena; lat. sem-per, sem-el; sim-plex, singuli, similis iz semilis; gršk. ἅμα, ὅμός, ἅπαξ] 1. eden, edin, samo eden εἷς μόνος, εἷς τις; οὐδὲ εἷς niti eden, prav nobeden, εἷς ἕκαστος vsak posamezen, εἷς τε ἕκαστος vsi posamezni, εἷς καθ' εἷς po eden, posamezni NT, τὸ καθ' εἷς kar vsakega zadeva, χαθ' ἕν po eno NT; καθ' ἕν γιγνόμεθα zedinimo se, ἀπὸ μιᾶς(sc. γνώμης) soglasno, εἰς μίαν βουλεύομεν skladni smo, ἐπὶ μιᾶς τεταγμένοι ladja pri ladji. 2. = τίς nekdo, neki.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἕνεκα, -κεν, εἵνεκα, -κεν [Et. iz ἑν (eno) + ϝεκα, prim. ἑκών] praep. z gen. (stoji navadno za samost.) 1. zaradi, zbog, τοῦ ἀρέσκειν ἕνεκα da dopade; οὗνεκα = οὗ ἕνεκα zaradi česar? zato (ker); τοῦ ἕνεκα = τοὔνεκα zaradi česa? zakaj? s kakim namenom? 2. glede na to, zastran tega, kar se tega tiče, ἕνεκα τῶν ἡμετέρων ὀμμάτων kar se tiče oči, vkljub očem.

ἔνθα adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1. krajevno: a) demonstr.: α.) tam, tu, tamkaj, tukaj; β.) sem(kaj), tja(kaj), ἔνθα μὲν – ἔνθα δέ tu – tam; ἔνθα καὶ ἔνθα tu in tam, zdaj tu – zdaj tam, od vseh strani, ἔνθα δή tu torej; b) α.) relat. kjer, kamor; β.) pri glagolih premikanja: tja – kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, kadar.

ἐνιαύσιος 3 in 2 (ἐνιαυτός) (eno)leten, vsakoleten, (na) eno leto.