Franja

internationaliser [-ze] verbe transitif dati pod mednarodno upravo (kontrolo); izvesti internacionalizacijo, internacionalizirati

inter-pōno -ere -posuī -positum (decomp.)

1. vmes postaviti (postavljati): equitatui interponit praesidia Hirt., Numidas inter eos Auct. b. Afr., elephantos L.

2. occ.
a) vmes vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), vstaviti (vstavljati), vplesti (vpletati), podtakniti (podtikati), podtikajoč ali podtikovaje (po)pačiti: hoc loco libet interponere (z odvisnim vprašalnim stavkom) N., eos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci., nullum verbum Ci., iis (sonis), quos interposuerunt, inserunt alios Q., subinde interponenti precibus „Quid respondebo patri meo?“ Q., menses intercalarios L., interponi falsae tabulae solent Ci., tuas rationes communibus interponis Ci.
b) (čas) vmes postaviti (postavljati), (do)pustiti ((do)puščati), da vmes (medtem) preteče (mine, nastopi): ne minimam quidem moram interposuisti Ci. prav nič nisi zavlačeval (odlašal, zatezal), spatium ad recreandos animos C., nullam moram insequendi Antonium Ci. vsak trenutek izrabiti (izkoristiti), nullam moram, quin … Ci.; zlasti pogosto pass.: nox interposita Ci., L. vmes je nastopila, vmes je minila, binis ludis interpositis respondes Ci. po preteku … = prope XL diebus interpositis Ci., spatio interposito consenescit invidia Ci. ko je preteklo nekaj časa, tridui morā interpositā C. potem ko se je tri dni obotavljal, non longa cunctatio interponitur T., offensione … interpositā Ci. če se je vmes pripetila … , če je vmes prišlo do … singulis interpositis horis Cels. vselej po preteku nekoliko ur, interposito die Cels., diebus aliquot interpositis Varr.

3. metaf.
a) (osebe kot posredovalce) vriniti (vrivati), privze(ma)ti, poz(i)vati, (po)klicati: interposuistis accusatorem Ci., testis Ci., iudices Ci.; tako tudi: aliquem convivio, epulis familiaribus i. Suet. povabiti; nav. refl. vmes stopiti (stopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vsiliti (vsiljevati) se, posredovati, posrednik biti: ille se interposuit N., se mediis scriptis Caesaris interponere Hirt. kot nadaljevalec se vsiliti, leges sinunt; tamen te interponis! Ci. nasprotuješ, quid me interponerem (upirati se) audaciae tuae? Ci., se iurgio Cu. miriti, se in pacificationem Ci., se bello L., ni se tribuni plebis C. et L. Arrii interposuissent L., me nihil interpono Ci.; s finalnim stavkom: tr. pl. se interponit, quominus (= ne) reus fias Ci.
b) posredujoč kaj založiti (zalagati), posredujoč ali ovirajoč narediti, da se kaj dogodi (nastopi), uveljaviti (uveljavljati) kaj, veljavo zadobi(va)ti čemu, vmes stopiti (stopati), ovirajoč se s čim ustavljati, upreti (upirati), izdati (kak odlok, kako uredbo), izreči (izrekati sodbo, mnenje), določiti (določevati kazen): suam se interposuisse auctoritatem Ci., haec ratio accusandi fuit honestissima operam, studium, laborem interponere Ci., potuit certius interponere iudicium Ci., ut duriora edicta interponeret Ci., suum consilium meo Ci., nisi ea cupiditas interponeretur Ci., poenas, decretum, multas querelas de re publicā Ci., exceptionem actioni Icti., intercessionem suam Val. Max.; occ. α) (kot vzrok) navesti (navajati), izgovarjati se s čim, pod pretvezo navesti (navajati): causam interponens N. ali causā interpositā N., C. izgovarjaje se … , z izgovorom, češ da … , eam provinciam Lentulus religione interpositā deposuit Ci., postulata haec ab eo interposita esse, quo minus quod opus esset ad bellum a nobis pararetur Ci. ni postavljal zahtev z drugim namenom, kot da bi nas oviral pri pripravah, potrebnih za vojno, gladiatores interpositi sunt Ci. so rabili (so služili) tožbi za pretvezo. β) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, založiti (zalagati): in eam rem fidem suam Ci. ali privatim fidem suam S. besedo dati, in re tam vetere nova restipulatio interponitur Ci., ius iurandum L., sponsio interponitur L., privatim fidem suam S.

intervallare¹ v. tr. (pres. intervallo) časovno, prostorsko razmakniti, razmikati; razporediti, razporejati s presledki; dati med

intitular naslov dati, nasloviti; imenovati

intituler [-le] verbe transitif nasloviti, dati naslov (quelque chose čemu); imenovati, označiti, zaznamovati; juridique opremiti (spis) z uvodom

il intitula son recueil de poésies ... svoji zbirki pesmi je dal naslov ...
s'intituler imeti naslov, dati si naslov, imenovati se
comment s'intitule le film? kakšen je naslov filma?
il s'intitule le duc de ... daje si naslov vojvoda ...ski

intoná -éz vt. dati ton, intonirati

intonare

A) v. tr. (pres. intōno)

1. glasba uglasiti, intonirati; dati ton

2. uglašeno zapeti

3. pren. ubrati; uskladiti, usklajevati; spraviti, spravljati v sklad; prilagoditi, prilagajati:
intonare i colori uskladiti barve

4. zapeti; ekst. pren. (z vzvišenim glasom) spregovoriti

B) ➞ intonarsi v. rifl. (pres. mi intōno) biti usklajen, ubran; dobro se ujemati

intone [intóun]

1. prehodni glagol
intonirati, zapeti, dati začetni glas

2. neprehodni glagol
recitirati s pojočim glasom

intriguer [-ge] verbe transitif, verbe intransitif spletkariti, kovariti, intrigirati; napraviti radovednega, zbuditi radovednost (quelqu'un pri kom) osupiti, ne dati miru (quelqu'un komu), ne (hoteti) iti iz glave (quelqu'un komu)

je suis intrigué par son silence prolongé čudim se njegovemu dolgemu molku
sa conduite m'intrigue njegovo vedenje mi ne gre iz glave, me preseneča

introducir [-zc-; pret: -je] uvesti, vpeljati; uvoziti; uprizoriti; navodilo dati; vključiti, vklopiti; vložiti (tožbo)

introducir a alg. uvesti koga (pri)
introducir de contrabando, introducir clandestinamente vtihotapiti (blago)
introducir la discordia povzročiti razprtijo
introducirse noter priti, vsiliti se, vdreti v, vmešati se

inurn [inə́:n] prehodni glagol
v urno dati, pokopati

inviter [ɛ̃vite] verbe transitif (po)vabiti (à k, na); prositi, pozvati; povod dati (à za); figuré spodbuditi, ščuvati (à k)

le président de séance invita les assistants à se taire predsednik seje je pozval navzoče k molku
s'inviter priti nepovabljen, sam se povabiti
inviter une jeune fille à danser prositi dekle za ples

invoice² [ínvɔis] prehodni glagol
ekonomija fakturirati, dati v račun, napraviti fakturni seznam

as invoiced po fakturi

in-vulgō, starejše in-volgō -āre -āvī -ātum ljudem kaj v zobe dati, raznesti (raznašati), (raz)trositi (raztrošati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati): disciplinas libris foras editis Gell., verba invulgata et sordentia Gell., quae aspernentur quasi nota invulgataque Gell.

irizzare v. tr. (pres. irizzo) ekon., publ. dati pod kontrolo ali upravljanje IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale)

issue² [ísju:, íšu:]

1. neprehodni glagol
priti ven, priti na dan, izvirati, izhajati iz (from)
iztekati; priti v promet (knjiga), biti izdan (povelje); imeti za posledico

2. prehodni glagol
izdati (publikacijo)
vojska razdeliti, izdati (hrano, obleko, municijo)
ekonomija dati v promet (denar, vrednostne papirje), emitirati; razglasiti
trgovina izpolniti menico; opremiti (with s, z)
dobaviti

iugō -āre -āvī -ātum (iugum)

1. jarmiti (= dajati jarem na vrat), vpreči (vprezati), privez(ov)ati kakor v jarem: vineas Varr., Col. vezati trte na brajde, palos perticis Col.

2. s čim (z)vezati: hac quā sol vagus igneas habenas immittit propius iugatque terrae Naev. ap. Macr.

3. metaf. (z)vezati, spojiti (spajati), skleniti (sklepati): omnes inter se nexae et iugatae sunt virtutes Ci., quia iugata (sorodne) verba essent pluvia et pluendo Ci.; subst. iugata -ōrum, n zvezane reči (stvari, zadeve): Q.

4. occ. omožiti, za ženo dati, zamož dati: Cat., cui pater (filiam) iugarat V.

ìzdati ìzdām, izdádem, ìzdah ȉzdā in ìzdadoh ȉzdade, ȉzdao ȉzdāla ȉzdān -a in ȉzdāt -a
I.
1. izdati: izdati veliku svotu novaca, knjigu, naredbu, zapovijest, zapovest, zločinca policiji
2. dati v najem: izdati sobu, kuću pod kiriju
3. izročiti: izdati zločinca sudu
4. izdati, zapustiti: izdala ga sreća; izdale ga noge, oči
5. izdati: izdati tajnu, domovinu, prijatelja
6. izdati, založiti: izdati knjigu
II. izdati se
1. izdati se: zadali su jedan drugom vjeru da se ne izdadu
2. razodeti se, izdati se: ona se nije htjela izdati

izlíšiti ìzlīšīm
1. biti dovolj: iz ovoga komada čohe ne mogu čakšire izlišiti iz tega kosa blaga ne morem narediti hlač, je premalo
2. dati na stran: osjetio je da treba da mu izliši za popudbinu

iznájmiti ìznājmīm
1. najeti: iznajmiti dućan, njivu
2. dati v najem: iznajmiti ladu, kuću, sobu