Franja

calamistrātus 3 (calamistrum) s kodralom žgan, skodran, kodrast: Pl., Ambr., Hier., coma Ci., saltator Ci.

caldārius (calidārius) 3 (cal[i]dus) toploten: cella caldaria Plin. iun. kopalnica s toplo vodo, potilnica, ahenum Vitr. kotel z vročo vodo za kopel, aes Plin. ki se ga da obdelovati z vročino. Od tod subst.

1. caldārium -iī, n gorka kopel: Vitr., Sen. ph., v obl. calidārium: Cels.

2. caldāria -ae, f
a) kopalnica s toplo vodo: Marc.; gorka kopel: Lamp.
b) kuhinjski lonec: Ap. h., Vulg.

calderōtto m

1. pomanjš. od ➞ caldaio kotlič

2. kotlič s pokrovko

calibrage [kalibraž] masculin kalibriranje, določevanje kalibra, preverjanje mere s kalibrom

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

calliper [kǽlipə]

1. samostalnik
šestilo

2. prehodni glagol
s šestilom meriti

calorífero moški spol naprava za kurjavo s toplim zrakom, paro ipd.; grelec za noge

caltrop [kǽltrəp] samostalnik
vojska železna krogla s štirimi ostrimi roglji
botanika trnati glavinec

land caltrop zobačica
water caltrop zgoščeni dristavec; vodni orešek

calzar [z/c] obuti; oskrbeti s čevlji ali nogavicami; imeti na sebi čevlje ali rokavice; s podlogo okrepiti; okovati; imeti določen razpon ali številko (čevlji)

calzar ancho lahkomiselno (razuzdano) živeti
calzar poco imeti malo sposobnosti
calzarse obuti se; nekaj doseči; oskrbeti se
calzarse a alg. koga obvladati, ugnati
calzarselas al revés narobe napraviti

camail [kamaj] masculin ogrinjač s kapuco (duhovnikov), (žensko) ogrinjalo (brez rokavov); histoire zaščitno pokrivalo

camionnage [kamjɔnaž] masculin prevoz s kamionom; voznina (s kamionom)

camiseta ženski spol srajčka s širokimi rokavi, jopica

camphrer [-fre] verbe transitif posuti s kafro

canadien, ne [-djɛ̃, ɛn] adjectif kanadski; féminin s krznom podložena usnjena jopica; dolg čoln

Canadien, ne masculin, féminin Kanadčan, -nka

canapaio m (pl. -ai)

1. konopljišče

2. (f -ia) obiralec, predelovalec konoplje; trgovec s konopljo

canario, canariense s Kanarskih otokov

canasta [kanasta] féminin remiju podobna igra s kartami, kanasta

cancellō -āre -āvī -ātum (cancer1)

1. premrežiti (premreževati): solum quasi cancellare Col. o vinski trti, ki je prepredena po tleh, cancellata cutis Plin. mrežasta (slonja) koža.

2. kak spis prekrižati, s križem prečrtati: Icti.

candonguear grobo se s kom šaliti; zmazati se (od dela)

candy² [kǽndi] prehodni glagol
kandirati; s sladkorjem konservirati; v sladkor kristalizirati; s sladkorjem prevleči