-
dovr̀šaonica ž domlatki, pojedina po končani mlačvi
-
downstream [dáunstrí:m]
1. prislov
navzdol po reki
2. pridevnik
nižje ležeč (ob reki)
-
doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan
le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije
-
draggle [drǽgl] prehodni glagol & neprehodni glagol
umazati, zablatiti (se), vleči (se) po blatu
-
draggle-tail [drǽglteil] samostalnik
umazanka
množina krilo, ki se vleče po blatu
-
draufschlagen* tolči/udarjati po; Immer nur draufschlagen! Lop po njem!
-
Dringlichkeitsantrag, der, predlog po skrajšanem postopku
-
dŕmeš m drmeš, hrvaški ljudski ples, kolo in po parih: drmeš trese krčmom
-
drop down neprehodni glagol
pasti; zrušiti se
mornarica pluti po vetru
drop down on s.o. napasti koga
-
dross [drɔs] samostalnik
žlindra; usedlina, nesnaga, odpadek, izmeček
pogovorno pohlep po denarju
-
dŕsa ž
1. točilo, plazajica: spuščati hlode po -i
2. klizaljka, putanja, staza po kojoj se kllza
3. trag od klizanja: zbrisati -e na parketu
4. mu že drsa poje već vuče noge za sobom
-
drsálnica ž klizaljka, putanja, staza po kojoj se kliza
-
dŕsnica ž klizaljka, putanja, staza po kojoj se kliza: na poti v šolo so otroci delali -e
-
drsník m klizač, dio stroja, deo mašine koji omogućuje kliženje po nekoj plohi, površini
-
drúgikrat pril. drugi put, po drugi put: drugikrat pa kaj več o tem; že drugikrat se peljem tod
-
drugobrȁtučed m pranečak po bratovem sinu: prvu bliziku posle braće čine stričevići ili prvobratučedi, onda drugobratučedi. Deca prvobratučeda jesu jedni drugima drugobratučedi
-
Družìčalo s praznik sprave, drugi ponedeljek po veliki noči (pravosl.)
-
dubára prisl. dvakrat po dva (izraz v igri "tavla" in "domina")
-
ducēnī -ae -a (gen. tudi ducenûm), num. distr. (nam. *ducentsnī: ducentī; prim. dēnī)
1. po dvesto: Pl., Hirt., L., Col., Plin.
2. dvesto (naenkrat): Plin., Mart. Subst. ducēna -ae, f dostojanstvo cesarskega uradnika s plačo 200000 sestercijev: pozni Icti.
-
dùkatovac -ōvca m kdor ima zlatnike, kdor je pohlepen po zlatnikih