en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some
ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it
Zadetki iskanja
- èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - enák (-a -o)
A) adj.
1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri
2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai
3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire
B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia - fákt (-a) m (dejstvo) fatto:
navajati fakte citare i fatti
pren. ne zaupam mu več, to je fakt di lui non mi fido più, poco ma sicuro - fángo (-a) ital.
A) m med. fanghi:
zdraviti se s fangom fare i fanghi
B) adj. inv. med.
fango kopel fanghi - fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
pog. fant od fare ragazzo in gamba
petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove - favorizírati (-am) imperf., perf. favorire, sostenere; pejor. favoreggiare:
favorizirati domačo proizvodnjo favorire la produzione nazionale
volilni zakon favorizira močnejše stranke la legge elettorale favorisce i partiti più forti - fícek penny; rap
brez fícka penniless
ne dam fícka zanj I don't give a rap for him
ni fícka vredno it isn't worth a brass farthing - fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers
posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care! - filozóf (-a) | -inja (-e) m, f
1. filosofo (-a):
antični filozofi i filosofi dell'antichità
2. ekst. pensatore, saggio
3. pog. studente di filosofia
4. (študent vmesne šole med gimnazijo in univerzo) studente di filosofia - fižòl (-óla) m
1. bot. fagiolo (Phaseolus vulgaris);
laški fižol fagiolo americano, fagiolone (Phaseolus coccineus)
2. gastr. (sad) fagioli:
luščiti fižol sgranare i fagioli
namočiti fižol mettere i fagioli a mollo
stročji fižol fagiolini, fagioletti
fižol na solati fagioli in insalata
fižol v omaki fagioli in umido, all'uccelletto - flámski (-a -o) adj. geogr. fiammingo:
flamski slikarji i pittori fiamminghi
obrt. flamska čipka trina di Fiandra - flashmob samostalnik
(dogodek na javnem mestu) ▸ flashmob, villámcsődületmnožični flashmob ▸ tömeges villámcsődületSredi dneva bodo na enem mestnih avtobusov pripravili skupinski ples, t. i. flashmob. ▸ Napközben a város egyik buszán csoportos táncot, ún. flashmobot szerveznek.
Skupaj s plesno skupino je sredi trga sv. Marka priredil flashmob in navdušil dekle. ▸ A tánccsoporttal együtt a Szent Márk téren villámcsődületet szervezett, és lenyűgözte a lányt. - fórma form; shape
biti v dobri fórmi šport to be in good form, to be in fine fettle
biti pod fórmo to be (far) below one's best
ne čutim se v fórmi I don't feel in form, I don't feel fit, I don't feel up to par
on je v fórmi he is as fit as a fiddle
ne biti v fórmi to be off (one's) form
so v najboljši fórmi they are at their (very) best (ali on top form), they are at their peak, they have hit their peak
načrt dobiva fórmo the scheme is taking shape
predmet bez fórme a shapeless object - formálnost formalitéta formality; forms pl; ceremony; (pretirana) punctilio
brez formálnost, formalitétai without formalities
to je samo formálnost, formalitéta it's only a matter of form, it's a mere formality
jahati na formálnost, formalitétaih to be a stickler for convention
ne morem trpeti vseh teh formálnost, formalitétai I can't stand all this formality - formírati (-am) imperf., perf. (oblikovati) formare, modellare; educare; costituire:
formirati glavo kipa modellare la testa di una statua
formirati gledališko skupino formare una compagnia teatrale
šola formira mlade ljudi la scuola forma i giovani, la mente dei giovani - fotografíja (umetnost) photography; (slika) photograph, pogovorno photo, picture; (momentka) snapshot, pogovorno snap; aeronavtika photogram
na fotografíji sem vedno slab I always photograph badly
on je vedno dober na fotografíji he always photographs well (ali comes out well)
pozirati za fotografíjo to pose for a photograph
fotografíja na pol nagih lepotic cheesecake
fotografíja lepotcev beefcake - fotografírati to photograph; to take a photo; to snap; to take a snap, to take snaps
fotografírati koga to take a photograph of someone
dati se fotografírati, fotografírati se to have one's photo(graph) taken, to be photographed
rad bi se dal fotografírati I should like to have my photo taken - Friderik Barbarossa stalna zveza
zgodovina (vladar) ▸ Barbarossa Frigyes [uralkodó]
Sopomenke: Friderik I. Barbarossa - frónta (-e) f
1. voj. fronte:
držati, prebiti, utrditi fronto tenere, sfondare, consolidare il fronte
2. (skupnost strank) fronte:
demokratična, nacionalna fronta fronte democratico, nazionale
ljudska fronta fronte popolare
hist. Osvobodilna fronta Fronte di Liberazione
3. (prednja stran, pročelje) fronte
4. meteor. fronte:
hladna, topla fronta fronte freddo, caldo
pren. boriti se na dveh frontah battersi su due fronti
premagati koga na celi fronti sbaragliare su tutti i fronti
gled. odrska fronta quinte
hist. druga fronta secondo fronte
soška fronta (v 1. svetovni vojni) fronte isontino