Franja

Hernicī -ōrum, m (iz sab. herna = saxum, Hernici torej = Skalarji, Gorjanci) Hêrniki, sabinsko pleme v goratem delu vzhodnega Lacija: Ci., L., Plin., Macr., P. F.; sg. (kolekt.) Hernicus -ī, m Hêrnik: Iuv. Kot adj. Hernicus 3 herniški: saxa V., Sil., ager L., terra O.

hērōicus 3, adv. -ē (gr. ἡρωϊκός) herojski, junaški: personae, aetates, tempora Ci., saeculum Macr., casūs Amm., kot gram. t. t. junaški = epski: carmen Q., Plin. iun. junaška pesem, ep, metrum Aus., versus Aus., Amm., versus heroice incompti Macr.; subst. hērōicus -ī, m epik, epski pesnik: Q., Sid.

hērōus 3 (gr. ἡρῷος)

1. herojski, junaški: labores Stat.; kot subst. hērōum -ī, n
a) spomenik junaka ali odličnega moža: Plin.
b) bot. zlatoglav: Plin.

2. kot gram. t. t. junaški = epski: pes Ci., O. idr., stopica epskega verza (heksametra), daktil, versus Ci., O., Q. epski verz = heksameter, carmen Pr., Q.; subst. hērōus -ī, m (sc. versus) epski verz, — stih: lascivus in herois (= v Metamorfozah) quoque Ovidius Q., sevērus herois Mart., experire se heroo Plin. iun. v epskem stihu.

herpyllum -ī, n (gr. ἕρπυλλον) vedno zelena bot. materina dušica: Ap. h. Soobl. herpyllus -ī, m: Ap. h., Isid.

Herulī (Erulī) -ōrum, m Hérul(c)i (Érul(c)i), severnogermansko pleme: Amm. Sg. Herulus -ī, m (kolekt.) Hérul(ec): Sid.

hexagōnum -ī, n (gr. ἑξάγωνον) šesterokotnik: Varr., Col., Isid. Soobl.

1. hexagōnium -iī, n: Ambr.

2. hexagōnus -ī, m: Boet.

hexaphoros -on (gr. ἑξάφορος)

1. kako breme po šest nesoč: phalangarii Vitr.

2. mož, ki ga nese šestero ljudi; kot subst. hexaphorum -ī, n (gr. ἑξάφορον) nosilnica, ki jo nosi šest mož: Mart.

Hibērēs -um, m (Ἴβηρες) in (nav.) Hibērī -ōrum, m Hibêri,

I. preb. hispanske pokrajine Hiberije ob Hiberu (Ebru), najstarejši hispanski prebivalci: numquam … inpacatos a tergo horrebis Hiberos V., Celtae miscentes nomen Hiberis Lucan., in universam Hispaniam M. Varro pervenisse Hiberos … tradit Plin., audiam (te) Hiberum (gen. pl.) narrantem loca Cat.; sinekdoha sg. Hibēr -ēris, m Hibêr, pesn. = Hispanec: me peritus discet Hiber Rhodanique potor H., durus Hiber Lucan., omnis Hiber … imminet ali omnis late cedit Hiber Sil. — Od tod

1. subst.
a) Hibēria -ae, f (Ἰβερία) Hibêrija, Hispanija tostran Herkulovih stebrov, pesn. Hispanija sploh: Vell., Fl., Eutr., Iust., quis ferae bellum curet Hiberiae? H.
b) Hibērīna -ae, f Hiberka, Hispanka: Iuv.

2. adj.
a) Hibēriacus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terrae Sil.
b) Hibēricus 3 hiberski, pesn. = hispanski: glans Varr. ap. Gell., funes H. iz bodičevja (= hispanske žukve) spletene, herbae Auct. ap. Q. bodičevje, (hispanske) žukve, mare Col. zahodno morje, ocean, terrae Sid.
c) Hibērus 3 hiberski, pesn. = hispanski: terra Luc., Sil., gurges V. ali flumen O. ali mare Val. Fl. zahodno morje, ocean, ferrugo V., lorica H. iz hispanskega (tarakonskega) železa, iz rudnikov železa ob Hiberu, piscis H. vretenica, lokarda (iz Nove Kartagine in z vzhodne hispanske obale), pastor triplex (= Gerion na otoku Eriteji pri Gadesu); od tod: boves Hiberi ali vaccae Hiberae (= Geryonis) O., Hiberae domus Val. Fl., nodi Hib. Stat., populi M.; subst. Hibērus -ī, m (sc. fluvius) hispanska reka Hiber (zdaj Ebro): Ca. ap. Non., C., L., Mel., Plin., Lucan., Fl., Prisc.

— II. preb. azijske pokrajine Hiberije (gl. spodaj); pl. v obl. Hibērī: L. epit., Plin., Fl., Aur., Eutr., simul Hiberi magnis copiis Armeniam inrumpunt T.; v obl. Hibērēs: Mel. (z acc. Hibēras); sg. Hibēr, -ēris: Armeniae praetentus Hiber Val. Fl.; dat. Hibērō: cui vadis Hibero … coniunx Val. Fl. Od tod subst. Hibēria -ae, f Hiberija, dežela (azijskih) Hiberov južno od Kavkaza (današnja Gruzija): Hiberia … venenorum ferax H., hastatas effudit Hiberia turmas Val. Fl.

Opomba: Soobl. Ibēr … , Iber … , toda v najboljših rokopisih in napisih se bere le Hiber … , Hiber …

hībernus 3 (iz *heimrinos, prim. gr. χειμερινός, gl. hiems)

1. zimski, pozimi: castra Ca. fr., L. idr., prezimovališče, fici Ca., Col., mensis Sen. ph., menses Ci., Suet., tempora Ci., imber V., Mel., T., glans (želod), pulvis, sidus V., soles V., O. zimski sončni sij, Lycia V. kjer Apolon prezimuje, annus H. ali tempus anni Auct. b. Alx. zimski letni čas, Alpes H., T. zimske = mrzle, expeditio L. zimski, grando O., occidens L., Vitr. zimska večerna (zahodna) stran, oriens Col., aër Vitr., sol Cels., nives Q., pirum Plin. (hruška) ozimka, rosa Mart., arctos Val. Fl., hiberna (sc. bella) flentes Val. Fl., h. vultus Iovis Val. Fl. mrzel, Iuppiter Stat., miles Sen. tr., legiones Suet. ki prezimujejo v šotorih, vigiliae Gell. zimske noči brez spanja. — Od tod subst.
a) hībernum -ī, zimski čas: in hiberno Min.; adv. abl. hībernō v (ob) zimskem času, pozimi: Dig., Cypr., Cael., hiberno servantur mella Pall.
b) hīberna -ōrum, n α) (sc. castra) (pre)zimov(al)išče, zimovnik: Suet., Fl. idr., cohortes in hiberna misit Ci., hiberna cum legato praefectoque tuo tradidisses Ci., exercitum in hibernis collocare C., in Belgis omnium legionum hiberna constituere C., exercitum in hiberna … deducere C., Fabium cum sua legione remittere in hiberna C., cum tribus legionibus … trinis hibernis hiemare C., tres legiones ex hibernis educere C., ex hibernis discedere, egredi C., dies hibernorum C. čas bivanja v prezimovališču, hiberna sumpserant non ad usum belli, sed … N., in (ad) hiberna proficisci S., milites … ex hibernis in expeditionem evocare S., ibi hiberna aedificare L., ibi hiberna habere L., in hiberna Antiocheam concedere L., relictis hibernis T., isdem hibernis tendentes (legiones) T.; pesn.: terna transierint hiberna V. = tri zime. β) (sc. stabula) prezimovališče za živino, zimska ograda, zimski hlev (naspr. aestīva): Varr., Dig.

2. metaf. buren, viharen: flatūs, ventus V., mare razburkano zimsko morje H., Plin.; neutr. sg. adv.: increpui hibernum Pl.

hibīscum -ī, n (gr. ἰβίσκος) (zdravilni) slez, živinska krma: Cels., Plin.; pesn.: gregem viridi compellere hibisco (dat. = ad hibiscum) V. v slez pognati; za pletenje košar: gracili fiscellam texit hibisco V. Soobl. hibīscus -ī, f: Ap. h., Serv. ali evīscum -ī, n: Plin. Val.

hinnus -ī, m (gr. ἵννος, ἴννος) mulec: Col., ex equa et asino fit mulus (mezeg), contra ex equo et asina hinnus Varr. Soobl. ginnus -ī, m (gr. γίννος) majhen pohabljen mulec: Plin., Mart.

hipotáksa ž (gr. hypotaxis) hipotaksa, veza glavne i zavisne rečenice

híranje s iznemaganje, slabljenje, gubljenje snage, tjelesno (tel-) i duševno propadanje

hírati -am iznemagati, slabiti, venuti, gubiti snagu, propadati tjelesno (tel-) i duševno, postajati slab, oronuo, iznemogao: hirati od žalosti; dolgo je hiral, sedaj je umrl

Hispal -alis, n: Mel., Plin., Sil. in nav. Hispalis -is, acc. -im, abl. -ī, f: Ci. ep., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Isid. Híspal ali Híspalis, mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Sevilla). — Od tod adj. Hispalēnsis -e, hispalski: conventus Plin.; subst. Hispaliēnsēs -ium, m Hispal(c)i: T.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historicus 3 (gr. ἱστορικός) zgodovinski, zgodovinopisen: Vop., homines h. Ci., h. genus (scribendi) Ci., fides O. (= historiae fides Ci.), lingua Sen. ph., scriptor h. Amm. = subst. historicus -ī, m zgodovinar, zgodovinopisec: Q., Iuv., Suet., Iust., Dinon h., Philistus h. N., hunc (Alcibiadem) … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N., antiqui h. Ci. Adv. historicē: Vitr., Plin. iun., Hier.

híšna ž kućna pomoćnica u imućnijoj kući za pospremanje soba i ličnu poslugu

hláče hlač ž mn.
1. hlače, pantalone: nositi, obleči hlače; smučarske hlače
2. čakšire: hlače po turški noši; jahalne hlače
jahaće hlače, čakšire; oficirske hlače
3. gaće: ženske hlače spodnje hlače
4. šalvare, dimije: ženske hlače turškega kroja
5. gaće, perje na donjem dijelu, delu buta od živadi i ptica
6. pomeriti komu hlače uzeti komu mjeru, meru od gaća, isprašiti kome tur; tresejo se mu hlače
tresu mu se hlače, boji se nečega; žena nosi hlače
žena je gospodar u kući; srce mu je padlo v hlače
srce mu je sišlo u hlače, prepao se; podelati se v hlače
napuniti hlače

hlíšč m dijal. pljusak, nagla i jaka kiša