Franja

Zadetki iskanja

  • potípati (-am) perf. ➞ tipati

    1. toccare, palpare, palpeggiare, tastare; sentire:
    potipaj, kako mehka je ta volna senti com'è morbida questa lana
    zdravnik je potipal žilo il medico tastò il polso
    pren. kmalu ga je potipala smrt a momenti moriva
    pren. potipati koga za pravo žilico, potipati koga tam, kjer je najbolj občutjiv toccare uno sul vivo

    2. pren. tastare:
    potipaj ga, če namerava prodati tasta un po' se è disposto a vendere

    3. pren. (pretepsti) bastonare, picchiare; castigare:
    potipati koga s krepelcem rompere il groppone a uno a suon di randellate
  • povabíti to invite (na večerjo to dinner); to ask (na čaj, na večerjo to tea, to dinner)

    povabíti koga noter (v sobo ipd.) to invite someone in
    povabíti (pozvati) na sodišče to cite, to summon, to subpoena
    povabili smo ga na čaj we invited him to take a cup of tea with us
  • povabíti inviter , (na obed ipd.) convier, prier à, prier de , (na shod) convoquer

    sam se povabiti s'inviter
    povabiti koga na kosilo, na večerjo inviter (ali prier) quelqu'un à déjeuner, à dîner
    povabiti na lov inviter à une partie de chasse
    povabiti koga, da nekaj naredi convier quelqu'un à faire quelque chose, (uradno) sommer quelqu'un de faire quelque chose, mettre quelqu'un en demeure de faire quelque chose
    povabiti koga na obed convier quelqu'un à un repas
    povabiti koga na sprejem, na večerno zabavo convier (ali inviter) quelqu'un à une réception, à une soirée
    nikoli več ga nisem povabil je ne l'ai jamais réinvité
  • povoha|ti [ó] (-m) vohati

    1. beschnuppern, beschnüffeln

    2.
    figurativno komaj povohati knjigo: kaum angucken

    3.
    figurativno še pes ne povoha česa: damit lockt man keinen Hund vom Ofen, danach kräht kein Hahn
    koga: von dem nimmt kein Hund einen Bissen Brot
    X ni vreden, da ga pes povoha X ist keinen [Schuß] Schuss Pulver wert
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • povozíti to run over; to run down; figurativno to overcome, to overwhelm

    povozíl ga je avtomobil he was run over by a car
    pravijo, da ga je povozílo they say he's been run over
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • povŕh

    A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
    vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
    delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

    B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
    povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca
  • povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
    povsod navzoč onnipresente
    povsod očiten ubiquitario
    biti povsod doma cavarsela dovunque
    imeti povsod oči vedere tutto
    povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
    povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
    PREGOVORI:
    povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello
  • povzroča|ti [ó] (-m) povzročiti verursachen; mit sich bringen, hervorrufen, erzeugen, sorgen für; težave, muke, jezo, glavobol: bereiten (Schwierigkeiten/ Qualen/[Verdruß] Verdruss/Kopfschmerzen bereiten); neprilike, žejo, hrup: machen ( Umstände/Ungelegenheiten/Durst/Lärm machen); (sprožati) auslösen
    povzročati hiranje medicina auszehren
    povzročati spore Unfrieden stiften
    povzročati zgražanje Ärgernis erregen
    povzročati neplodnost unfruchtbar machen
    povzročati bolečine schmerzen, Schmerzen bereiten
    povzročati stres stressen
    povzročati težave z želodcem/s pljuči auf den Magen/die Lunge schlagen
    ki ga povzroča … -bedingt (okolje umweltbedingt, temperatura temperaturbedingt)
    ki povzroča tvorbo kamnov medicina steinbildend
    ki povzroča vrenje gärungserregend
    ki povzroča vročino medicina fiebererzeugend
    agronomija in vrtnarstvo bolezen, ki povzroča odpadanje listov die Blattfallkrankheit
    škoda, ki jo povzročajo lovci der Jagdschaden
  • pozdráviti2 pozdrávljatiy to greet; to salute; to pass the time of day; (pri odhodu) to bid farewell (to someone), (za dobrodošlico) to bid someone welcome, (po kom drugem) to give one's love (oziroma respects, compliments) to someone

    pozdravite sestro! remember me to your sister!, give your sister my love!
    pozdravi(te) ga od mene! remember me to him!, give him my kind regards
    srčno vas pozdravlja (v pismih) yours sincerely, yours ever, (bolj formalno) yours faithfully
    pozdráviti se to greet one another, to exchange the time of day
    moj brat vas lepo pozdravlja my brother wants (ali begs) to be remembered to you
  • pozdráviti saluer , (vojaško) faire un salut, donner le bonjour

    pozdraviti koga s ploskanjem, z žvižgi saluer quelqu'un par des applaudissements, par des sifflets
    pozdraviti z orožjem présenter les armes
    pozdravljati na desno in na levo dispenser des saluts à droite et à gauche
    z roko pozdraviti prijatelja saluer un ami de la main
    pozdravljam vas mille amitiés, bien à vous
    lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu faites-lui (ali transmettez-lui) mes amitiés
    lepo mi pozdravite svoje starše faites bien mes compliments à vos parents
  • poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

    samo po videzu ga poznam I know him only by sight
    poznáti po imenu to know by name
    že več let ga poznam I have known him for years
    poznamo jih že pet let we have known them for five years
    ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
    ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
    ne poznam strahu I am devoid of fear
    on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
    pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
    ne poznajo se mu leta he does not look his age
    žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me
  • poznáti connaître, savoir

    poznati se se connaître
    ne poznati ignorer, ne pas connaître, méconnaître
    poznati po imenu, po slovesu, po obrazu (ali videzu) connaître de nom, de réputation, de vue
    poznati tajno ozadje kake osebe connaître le dessous des cartes
    dobro koga poznati (njegov značaj, življenje) connaître quelqu'un par cœur, familiarno connaître le numéro de quelqu'un
    ne poznati pravil vljudnosti ignorer les usages
    temeljito poznati (področje) connaître à fond, posséder, connaître sur le bout des doigts (ali comme /le fond de/ sa poche)
    poznam svoje ljudi (familiarno) je connais mon monde
    v zadovoljstvo mi je, da vas poznam j'ai l'avantage de vous connaître
    pozna se mu, da je z dežele il sent la province
    leta se mu ne poznajo on ne lui donnerait pas son âge, il ne porte pas son âge
    ne bi ga več poznal je ne le reconnaîtrais plus
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • požírati to swallow; to gulp; to devour; to consume

    požírati kilometre (figurativno) to eat up the miles
    naglo, krepko požírati to swig
    požírati roman to devour a novel
    z očmi požírati to feast one's eyes (kaj on something)
    požrla ga je neka zver a wild beast devoured him
    tako me grlo boli, da komaj požiram my throat is so sore that I can hardly swallow
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • poživíti (-ím) | požívljati (-am) perf., imperf. tr.

    1. animare, ravvivare, ristorare; rinvigorire, tonificare, vivificare, rivitalizzare:
    pijača ga je poživila la bevanda lo ristorò

    2. (narediti bolj pestro) ravvivare, vivacizzare

    3. stimolare, intensificare, riattivare:
    poživiti trgovinske stike med državama intensificare i rapporti commerciali tra i due paesi
  • požre|ti2 [é] (-m) požirati

    1. (pogoltniti) schlucken, verschlucken, verschlingen, hinunterschlingen

    2. figurativno denar ipd.: verschlingen

    3. solze: unterdrücken, hinunterschlucken, verschlucken; žalitve, hude besede: wegstecken, einstecken, verschlucken
    mirno požreti žalitve ipd.: eine gute Miene zum bösen Spiel machen
    držati se
    kot bi metlo požrl als hätte (er) eine Elle verschluckt, als wenn (er) einen Stock verschluckt hätte
    požrl bi se od jeze ipd.: ich könnte mich in Stücke reißen
    izginiti kot bi ga zemlja požrla wie vom Erdboden verschluckt
  • prah1 moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
    prah in pepel Staub und Asche
    pokrit s prahom staubüberzogen
    brez prahu staubfrei
    ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
    neprepusten za prah staubdicht
    … za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
    … prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
    boj proti prahu die Staubbekämpfung
    odstranjevanje prahu die Entstaubung
    sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
    religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
    brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
    sesati prah Staub saugen
    figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
    povrniti se v prah wieder zu Staub werden
    dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
    prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden