Franja

lease¹ [li:s] samostalnik
najem, zakup, dajanje v zakup (to komu), zakupna doba, zakupna pogodba; rok, trajanje (zakupa)

by (ali on) lease v zakupu, v najemu
to hold by (ali on) lease imeti v najemu
to put out to lease; ali to let out on lease dati v najem
to take on lease; ali to take a lease of vzeti v najem
the lease of (ali on) life življenjska doba
a new lease of (ali on) life novo življenje, nova življenska sila

Lebensart, die, način življenja; feine Lebensart olika; anstößige Lebensart spotikljivo/nemoralno življenje; keine Lebensart neolikanost, neotesanost

Lebensunterhalt, der, sredstva za preživljanje; preživljanje; zum Lebensunterhalt brauchen potrebovati za življenje

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

lībertās -ātis, f (līber)

1. svoboda = svobodnost, osvobojenost, stan (položaj) osvobojenca (naspr. servitus): servos ad libertatem vocare C. sužnjem obljubljati osvoboditev, aliquem in libertatem vindicare Ci. koga osvoboditi, servo Crotonis libertas data est Ci., servis libertatem dare Iust.; v pl. osvoboditve, včasih = svoboščine: tribus non conduci possim libertatibus, quin ego illis hodie comparem magnum malum Pl., pecunias et libertates servis et ante dono datas T., libertatum conservandarum causā Ulp. (Dig.); metaf.: his terroribus ab Epicuro soluti et in libertatem vindicati Ci. duhovno osvobojeni.

2. svobodnost = stan (položaj) svobodnjaka, državljanska svoboda kot skupek pravic in prednosti rim. državljana, zlasti pravica glasovanja ob narodnih zborovanjih: quando patriam et libertatem perdidi Pl., quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certumst Enn., cum intellegeret … omnes … homines naturā libertati studere et condicionem servitutis odisse C., libertate uti Ci., N. svoboden biti, imminuere civium Romanorum libertatem Ci., ad usurpandam libertatem vocare Ci. pozvati h glasovanju, dati na glasovanje, libertatem alicui eripere L. pravico glasovanja.

3. politična svoboda (držav, narodov), neodvisnost, samostojnost, samouprava (samoupravnost), demokratična ustava (naspr. dominatio, dominatus, servitus): patriam e servitute in libertatem vindicare N., et a regum et a patrum dominatione solere in libertatem rem populi vindicari Ci., in optimatium dominatu vix particeps libertatis potest esse multitudo Ci., aliae nationes servitutem pati possunt: populi Romani est propria libertas Ci., aut libertatem propriam Romani et generis et nominis recuperemus aut mortem servituti anteponamus Ci., plebi re, non verbo danda libertas Ci., Dionysius cum omnia moliendo eripuerit civibus suis libertatem Ci., Romani Aeduis libertatem erepturi sunt C., plus communi libertati tribuere C., reliquasque civitates sollicitant, ut in ea libertate, quam a maioribus acceperant, permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C., Brutus conditor Romanae libertatis L., Urbem Romam a principio reges habuere. Libertatem … L. Brutus instituit T. svobodo = demokratsko ustavo, demokracijo, republiko; od tod: libertas eos excitavit ad salutem patriae defendendam Ci. čut za svobodo, innata Ci. prirojeno svobodoljubje, timefacta l. Ci. — Pooseb. Lībertās -ātis, f Libêrtas = Svoboda, boginja svobode, ki je imela svetišče na forumu in na Aventinu: O., Plin., Suet., quaestiones … quae sunt habitae nunc in atrio Libertatis Ci., simulacrum … in aede Libertatis L.

4. metaf.
a) svoboda (da sme kdo storiti ali govoriti, kar hoče), α) dovoljenje, dovolilo: dat populo libertatem, ut quod velint faciant Ci., libertas est potestas vivendi, ut velis Ci., l. dicendi, loquendi Ci., fandi V., testamentorum Q., caeli Q. prost zrak; z inf.: sit modo libertas quae velit ira loqui Pr., nec mihi libertas imis freta tollere harenis Val. Fl. β) (v slabem pomenu) svoboda v vedenju, nevezanost, nezmernost, samopaštvo, samopašnost, razbrzdanost, razuzdanost: l. vitae C. razuzdano življenje, partim nimia libertas in adulescentia, partim profusa luxuries Ci., feminae omnium rerum (v vseh zadevah) libertatem, immo licentiam desiderant L., l. verborum Q. γ) (v blagem pomenu) odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost (= gr. παρρησία), svobodomiselnost, neustraš(e)nost, odločnost, pogum: libertatem requirere Ci., multa cum libertate dicere Ci., l. ingenii S., aliquem multa cum libertate notare H., hoc mihi libertas, hoc pia lingua dedit O., vera de exitu eius magna cum libertate ominatus est Vell., in eo multa l. Q., affectatores libertatis, antiqua comoedia facundissimae libertatis, vox honestissimae libertatis Q., quae in aliis libertas est, in aliis licentia vocatur Q., quasi per libertatem T.
b) prostost (osvobojenost, razbremenjenost) od davščin: Icti.

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

litō -āre -āvī -ātum (sor. z gr. λιτή prošnja, λίσσομαι, λίτομαι, λιτανεύω prisrčno prosim)

I. intr.

1. ob ugodnih (pred)znamenjih darovati (žrtvovati), ugodna (pred)znamenja dobi(va)ti za kaj; abs.: tum me Iuppiter faciat ut sacruficem nec umquam litem Pl., non facile litabant, Manlium egregie litasse, ab collega litatum est L., prorsus egregie litatum esse Cu., cum litare non posset, introiit curiam spretā religione Suet.; v abs. abl. litato: non auspicato nec litato aciem instruunt L. brez ptičegledja in žrtvovanja; z dat. personae: quî tandem evenit, ut litetur aliis (dis), aliis non litetur Ci., litatum est ei deo Plin.; pren.: litemus igitur Lentulo Ci. žrtvujmo torej Lentulu spravno žrtev; z abl. žrtve: proximā hostiā litatur saepe pulcherrime Ci., animā litandum Argolicā V. za pridobitev ugodnih (pred)znamenj je treba žrtvovati življenje Argivca; preg.: molā tantum salsā litant, qui non habent tura Plin. = vsakdo da po svoji moči, le malovrednež da več, kot premore.

2. metaf. žrtvovati = zadovoljiti (zadovoljevati) koga ali kaj, ustreči (ustrezati), zadostiti (zadoščati) komu ali čemu; z dat.: publico gaudio Plin. iun., legibus Ap.

3. (o žrtvi) ugodna (pred)znamenja da(ja)ti, srečen izid obljubiti (obljubljati): victima nulla litat O., victima caesa litat Mart., sacrificio non litante Suet. —

II. trans.

1. kaj (srečno, ugodno) žrtvovati: pastor … exta litabat ovis Pr., sacris litatis V. po srečno opravljenem žrtvovanju, l. sanguinem humanum Fl., ieiuniorum victimam Prud.; z abl. ob acc.: fordā sacra litate bove O.

2. z žrtvami idr. (po)tešiti, utešiti, pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: numen precibus et victimis Ap. (?), numen hostiis et votis ali conceptis verbis Amm., sacris deos Serv.

3. metaf.
a) žrtvovati = posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati), odmeriti (odmerjati): plura non habui, dolor, quae tibi litarem Sen. tr., honorem domino deo l. Tert.
b) maščevati kaj: duorum centurionum interitio hac adversariorum poenā est litata Auct. b. Hisp.

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

live² [liv]

1. neprehodni glagol
živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

2. prehodni glagol
preživljati

to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
to live close živeti pretirano skromno
to live in a small way skromno živeti
to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
to live fast razuzdano živeti
to live a lie živeti čez svoje razmere
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
live and learn! učiš se vse življenje
to live by painting živeti od slikanja
to live to o.s. sam zase živeti
to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
to live a double life živeti dvojno življenje
the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
to live to see doživeti
to live off one's capital živeti od svojega kapitala
to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)

ljubezenski pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmesMoja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.Kot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.Moje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.Verjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde

2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmesV filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.Strasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba.

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

locker Stuhlbein, Schraube, Zahn usw.: majav; Teig, Bände, Zügel, Erde, Knoten usw.: rahel; Regelung, Vorschrift, Muskulatur usw.: ohlapen; Material: sipek (tudi Bergbau); Gestein: prhek; Technik Metallurgie porozen, nezvezen; figurativ Ton, Haltung: sproščen; Sitten: razrahljan, lahkomiseln; Sport lahek, sproščen; Adverb z lahkoto; locker sein Zahn, Mauerhaken usw.: majati se; locker machen Geld: priskrbeti; ein lockeres Leben nesolidno življenje; ein lockeres Mundwerk gobec; eine lockere Hand/ein lockeres Handgelenk haben rad deliti klofute, nagibati k tepežu; eine Schraube locker haben biti malo česnjen

lóčen separated; severed; detached; (v zakonu) divorced

lóčno prislov apart
zakon je bil lóčen the marriage has been dissolved
lóčeno živeti to live apart
doklada za lóčeno življenje separation allowance

long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini