Franja

Zadetki iskanja

  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • ob at; by, along, on

    ob treh at 3 o'clock
    sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
    ob sobotah on Saturdays
    ob prvi priliki at the first opportunity
    ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
    ob takih okoliščinah under such circumstances
    ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
    ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
    pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
    on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
    si ob pamet? are you out of your senses?
    hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
    to se samo ob sebi razume this is a matter of course
    živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water
  • ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

    ob treh à trois heures
    ob njej à côté d'elle
    z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
    ob reki le long de la rivière
    ob hiši prés de la maison
    ob denar priti perdre son argent
    ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • oblák cloud

    brez obláka, oblákov cloudless, serene
    nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
    gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
    tvorba oblákov cloud formation
    utrganje oblákov a cloudburst
    zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
    dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
    kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
    leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
    (po)let nad obláki over-the-top flight
    obláki se kopičijo the clouds are baking up
    iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
    oblák se je utrgal there was a violent downpour
    zidati gradove v obláke to build castles in the air
    živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds
  • obòd (-óda) m

    1. cerchio; cornice:
    arhit. višina oboda monta

    2. ekst. circonferenza, perimetro (tudi mat. ); orlo, margine:
    živeti na obodu civilizacije vivere ai margini della civiltà
  • obrésti1 interest

    navadne obrésti simple interest
    obrestne obrésti compound interest
    visoke obrésti high interest rate
    tekoče obrésti current interest rate
    dolgovane obrésti interest due
    zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
    glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
    zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
    5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
    dohodek od obrésti investment income
    izguba obrésti loss of interest
    z obréstmi together with (ali plus) interest
    brez obrésti free of (ali ex) interest
    debetne obrésti interest on debit balances
    dajati, donašati obrésti to bear interest
    dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
    naložiti denar na obrésti to put the money on interest
    dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
    posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
    poplačati z obréstmi to pay back interest
    pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
    vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
    obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
    zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
    zaračunati obrésti to charge interest
    živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
    živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital
  • obrésti interés m ; rédito m

    na obresti a interés, a rédito
    navadne (oderuške, zamudne, od dolgov, od terjatev) interés m simple (usurario, moratorio, deudor, acreedor)
    zaostale (zakonite, zapadle)obresti intereses m pl atrasados (legales, vencidos)
    na visoke obresti a un (tipo de) interés elevado
    obrestne obresti interés m compuesto, interés m de intereses, intereses m pl acumulados
    delnice s 4 % obrestmi acciones f pl al cuatro por ciento
    dvigniti (izračunati) obresti retirar (calcular) los intereses
    dajati obresti producir intereses
    posoditi na obresti prestar a interes
    povrniti z obrestmi (fig) devolver con creces
    živeti od obresti vivir de sus rentas
  • obscur, e [ɔpskür] adjectif temen, mračen, slabo razsvetljen; figuré nejasen, zabrisan; zakoten, skrit, malo poznan, nepomemben, zelo skromen

    mener une vie obscure živeti skrito, skromno življenje
    un poète obscur nepoznan pesnik
    fréquenter les salles obscures hoditi v kino
  • ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

    1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
    a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
    b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

    2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).
  • observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

    observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
    observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
    observer sa parole držati svojo besedo
    observer les bienséances dostojno se vesti
    observer une stricte sobriété zmerno živeti
    observer le silence molčati
    observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
    faire observer à quelqu'un opozoriti koga
    je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
    s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)
  • obstájati existir; subsistir

    obstajati iz constar de, componerse de, consistir en; (naprej živeti) sobrevivir
    nadalje obstajati continuar existiendo; persistir; mantenerse; perdurar
  • obžalovánje (-a) n dispiacere, disappunto, rincrescimento, rammarico, deplorazione:
    ni skrival svojega obžalovanja non nascondeva il proprio disappunto
    čutiti obžalovanje provare dispiacere, rammaricarsi per
    živeti v obžalovanja vrednih razmerah vivere in condizioni pietose
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odmáknjeno adv. ritirato; lontano:
    živeti odmaknjeno starsene, vivere ritirato
  • odróčen à l'écart, écarté, éloigné, isolé, retiré, perdu

    odročen zaselek hameau moški spol écarté (ali éloigné, isolé)
    živeti v odročni vasi habiter un village retiré (ali écarté, isolé, perdu)
  • odvísnost dependencia f

    medsebojna odvisnost interdependencia f
    živeti v odvisnosti vivir en (ali bajo la) dependencia (de alg)
  • okóliščina circonstance ženski spol , condition ženski spol

    dejanske okoliščine circonstances de fait
    obteževalne, olajševalne okoliščine circonstances aggravantes, atténuantes
    splet srečnih okoliščin concours moški spol de circonstances heureuses
    spremljevalne okoliščine circonstances concomitantes
    v teh (takih) okoliščinah dans ces (de telles) circonstances (ali conditions)
    v danih okoliščinah dans l'état actuel des choses, dans les conditions données, les choses étant ce qu'elles sont
    zaradi nepredvidenih okoliščin par suite de circonstances imprévues
    živeti v težkih okoliščinah vivre dans des conditions difficiles
  • okóliščina (-e) f circostanza; condizione; contingenza; momento; congiuntura; situazione:
    splet srečnih okoliščin un concorso di circostanze fortunate
    živeti v težkih okoliščinah vivere in condizioni difficili
    jur. obteževalne, olajševalne okoliščine circostanze aggravanti, attenuanti
    ugodna, neugodna okoliščina congiuntura favorevole, sfavorevole
    biti kos okoliščinam essere, mostrarsi all'altezza della situazione
  • ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

    il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
    dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
    à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
    s'asseoir à l'ombre sesti v senco
    il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
    sous (l')ombre pod pretvezo
    scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
    avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
    courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
    être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
    être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
    n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
    faire de l'ombre senco dajati
    faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
    tout lui fait ombre vse ga plaši
    laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
    lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
    passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
    suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
    vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
    c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
    il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi