Franja

nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
nuvola di polvere oblak prahu
andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov

ob at; by, along, on

ob treh at 3 o'clock
sestati se ob šestih to meet at six (o'clock)
ob sobotah on Saturdays
ob prvi priliki at the first opportunity
ob letu in a year, in a year's time, a year from today, a year today
ob takih okoliščinah under such circumstances
ob ves (svoj) denar sem I have lost all my money
ob vse so ga spravili he has lost everything (ali his all)
pri tem sem ob mojih 10 funtov I am ten pounds out of pocket over it
on je ob pamet he is out of his mind, he is not in his senses
si ob pamet? are you out of your senses?
hoditi gor in dol ob hiši to walk up and down by (ali outside) the house
to se samo ob sebi razume this is a matter of course
živeti ob kruhu in vodi to live on bread and water

ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

ob treh à trois heures
ob njej à côté d'elle
z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
ob reki le long de la rivière
ob hiši prés de la maison
ob denar priti perdre son argent
ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

oblák cloud

brez obláka, oblákov cloudless, serene
nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
tvorba oblákov cloud formation
utrganje oblákov a cloudburst
zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
(po)let nad obláki over-the-top flight
obláki se kopičijo the clouds are baking up
iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
oblák se je utrgal there was a violent downpour
zidati gradove v obláke to build castles in the air
živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds

obòd (-óda) m

1. cerchio; cornice:
arhit. višina oboda monta

2. ekst. circonferenza, perimetro (tudi mat. ); orlo, margine:
živeti na obodu civilizacije vivere ai margini della civiltà

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

obrésti interés m ; rédito m

na obresti a interés, a rédito
navadne (oderuške, zamudne, od dolgov, od terjatev) interés m simple (usurario, moratorio, deudor, acreedor)
zaostale (zakonite, zapadle)obresti intereses m pl atrasados (legales, vencidos)
na visoke obresti a un (tipo de) interés elevado
obrestne obresti interés m compuesto, interés m de intereses, intereses m pl acumulados
delnice s 4 % obrestmi acciones f pl al cuatro por ciento
dvigniti (izračunati) obresti retirar (calcular) los intereses
dajati obresti producir intereses
posoditi na obresti prestar a interes
povrniti z obrestmi (fig) devolver con creces
živeti od obresti vivir de sus rentas

obscur, e [ɔpskür] adjectif temen, mračen, slabo razsvetljen; figuré nejasen, zabrisan; zakoten, skrit, malo poznan, nepomemben, zelo skromen

mener une vie obscure živeti skrito, skromno življenje
un poète obscur nepoznan pesnik
fréquenter les salles obscures hoditi v kino

ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).

observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
observer sa parole držati svojo besedo
observer les bienséances dostojno se vesti
observer une stricte sobriété zmerno živeti
observer le silence molčati
observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
faire observer à quelqu'un opozoriti koga
je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)

obstájati existir; subsistir

obstajati iz constar de, componerse de, consistir en; (naprej živeti) sobrevivir
nadalje obstajati continuar existiendo; persistir; mantenerse; perdurar

obžalovánje (-a) n dispiacere, disappunto, rincrescimento, rammarico, deplorazione:
ni skrival svojega obžalovanja non nascondeva il proprio disappunto
čutiti obžalovanje provare dispiacere, rammaricarsi per
živeti v obžalovanja vrednih razmerah vivere in condizioni pietose

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odmáknjeno adv. ritirato; lontano:
živeti odmaknjeno starsene, vivere ritirato

odróčen à l'écart, écarté, éloigné, isolé, retiré, perdu

odročen zaselek hameau moški spol écarté (ali éloigné, isolé)
živeti v odročni vasi habiter un village retiré (ali écarté, isolé, perdu)

odvísnost dependencia f

medsebojna odvisnost interdependencia f
živeti v odvisnosti vivir en (ali bajo la) dependencia (de alg)

okóliščina circonstance ženski spol , condition ženski spol

dejanske okoliščine circonstances de fait
obteževalne, olajševalne okoliščine circonstances aggravantes, atténuantes
splet srečnih okoliščin concours moški spol de circonstances heureuses
spremljevalne okoliščine circonstances concomitantes
v teh (takih) okoliščinah dans ces (de telles) circonstances (ali conditions)
v danih okoliščinah dans l'état actuel des choses, dans les conditions données, les choses étant ce qu'elles sont
zaradi nepredvidenih okoliščin par suite de circonstances imprévues
živeti v težkih okoliščinah vivre dans des conditions difficiles

okóliščina (-e) f circostanza; condizione; contingenza; momento; congiuntura; situazione:
splet srečnih okoliščin un concorso di circostanze fortunate
živeti v težkih okoliščinah vivere in condizioni difficili
jur. obteževalne, olajševalne okoliščine circostanze aggravanti, attenuanti
ugodna, neugodna okoliščina congiuntura favorevole, sfavorevole
biti kos okoliščinam essere, mostrarsi all'altezza della situazione

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi