Franja

sa [sa] pronom, féminin njegova, njena; svoja

Pierre et sa femme Peter in njegova žena
Marie et sa mère Marija in njena mati
il aime, elle aime son cousin, sa cousine on, ona ima rad(a) svojega bratranca, svojo sestrično

samòdrug -a -o, samòdrugī -ā -ō gl. samdrug; -a žena noseča žena

saving [séiviŋ]

1. samostalnik
rešitev; varčevanje, prihranek
množina prihranki
pravno omejitev, pogoj, izjema

saving of time prihranek na času

2. pridevnik (savingly prislov)
rešilen, ki rešuje; sprostilen; varčen, ekonomičen
pravno omejevalen

saving clause pravno omejevalna klavzula
life saving življenje rešujoč
a saving humour sprostilen humor
my wife is of a saving turn moja žena je varčevalske sorte

3. predlog, veznik
razen, izvzemši

saving your reverence pa brez zamere, oprostite!

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

serō² -ere, sēvī, satum (nam. *si-sō, reduplicirano iz indoev. kor. *seH-, *sēi- sejati, prvotno tresti, stresati; prim. skr. sā́tuḥ materino telo, strī žena, lat. semen, saeculum, sator, Saturnus, sl. sejati = lit. sėti = got. saian = stvnem. sāen = nem. säen, ang. sow, sl. seme = stvnem. sāmo = nem. Same, sl. silje, stvnem. sāt = nem. Saat)

1. (seme) sejati, nasejati (nasevati), posejati (posevati), (rastlino) saditi, (na)saditi, posaditi (posajati): CA., COL., PLIN. idr., semina V., farra VARR., interiores (sc. Britanni) plerique frumenta non serunt C., multa manu sata C. veliko setvine, serite hordea campis V., fames affligebat serendis frugibus incuriosos T., fruges, oleam et vitem, arbores CI., multae istarum arborum mea manu sunt satae CI., nullam ... sacra vite prius severis arborem H., satae messes V., sati dentes V.; preg.: mihi istic nec seritur nec metitur PL. od tega nimam niti koristi (dobička) niti škode, to mene nič ne briga; occ. (kako zemljišče) obsejati, obsaditi, posejati, zasejati, obdelati (obdelovati, obdelavati), (za)saditi (zasajati), posaditi (posajati): agrum CU., O., arva, sulcos TIB., quot iugera sunt sata CI., seritur (sc. terra) toto anno panico semel, bis farre PLIN. Od tod subst. pt. pf. sata -ōrum, n zasejano, posejano = setve, setvine, setvišča, polja, njive, tudi sadeži, sadovi, pridelki: PLIN. idr., dulce satis umor V., cum primum sulcos aequant sata V., ure sata V. nasade, sata et arbusta, sata et animalia SEN. PH.

2. metaf.
a) roditi (rojevati), poroditi (porajati), zaroditi (zarajati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), naploditi: nec fortuito sati et creati sumus CI., tam enim Cassii quam Bruti sunt serendi CI. EP., exstitisse quandam maturitatem serendi generis humani, quod sparsum in terras atque satum divino auctum sit animorum munere CI.; pren.: aurea prima sata est aetas O. je nastala, je bila; pogosto pt. pf. satus 3 rojen, porojen, zarojen = rojenec, potomec, sin, hči: hic satus ad pacem PR., satus gente deûm ali sanguine divûm V. ali stirpe divina L., satus Hercule V. Herkulov sin, Sole satus Phaethon O., sata Tiresiā O. Tirezijeva hči, satus Nereide O. = Tetidin sin, matre satus terrā, matre unā sati O., sata Nocte V. hči Noči, sati Curibus O. izhajajoči (po rodu) iz Kur.
b) sejati = trositi, raztrositi (raztrošati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), oživiti (oživljati), priklicati (priklicevati) v življenje, izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), osnovati, oživotvoriti (oživotvarjati), (v)zbuditi ((v)zbujati), vne(ma)ti, sprožiti (sprožati), (na)snovati, zasnovati, zasnuti, povzročiti (povzročati): rumores CU., V., opinionem IUST., mentionem L. tu in tam omeniti (omenjati), leges, instituta, rem publicam CI., diuturnam rem publicam CI., serendi mores CI., serere lites PL., cum patribus certamina L., discordias civiles L., causam discordiarum SUET., crimina in senatum L., crimina belli V. izmisliti si očitke, ki pripeljejo (bi pripeljali) do vojne, bellum SIL., bella civilia LAMP., invidiam in alios T., sibi causas sollicitudinum SEN. PH., vulnera LUCR.

Opomba: Pf. seruī nam. sēvī: ENN. AP. PRISC.

sigillātus 3 (sigillum) okrašen s podobicami (figuricami, reliefi): scyphi Ci., putealia Ci. ep., serica Cod. Th., sal Prud. solnat steber, v katerega se je spremenila Lotova žena.

sojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
Sopomenke: rojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
Sopomenke: rojenica

sollicitātor -ōris, m (sollicitāre)

1. hujskač (ščuvalec, drástnik) k poltenosti (nasladi, poltenemu razkošju), zapeljevalec (zapeljivec, zvajalec, zvodnik) v poltenost (naslado, polteno razkošje); abs.: Sen. rh.; z objektnim gen.: nuptiarum alienarum Dig. tujih žena.

2. zvodnik, zapeljivec: servi Dig.

spiritual¹ [spíritjuəl] pridevnik (spiritually prislov)
dúhoven, duševen, spiritualen, netelesen; eteričen; intelektualen; duhovit; pobožen, božje navdihnjen

our spiritual faculties naše duševne zmožnosti
the spiritual law božji zakon
the spiritual man človekova duševnost
spiritual songs duhovne, pobožne pesmi
spiritual wife ameriško mormonska žena
Lords spiritual cerkveni dostojanstveniki, ki so člani Gornjega doma angleškega parlamenta

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

surviving [səváiviŋ] pridevnik
preživel; preostal

surviving debts preostali dolgovi
the surviving wife preživela žena

tapar po-, za-kriti, zastreti; zamašiti, zapreti; skriti, prikriti; Čile plombirati (zobe)

tapar la boca (fig) usta komu zamašiti, utišati
tapar el camino pot zapreti
taparse pokriti se, zagrniti se, zastreti se (žena); bikob neugodno se postaviti (bik pred bikoborca)
taparse los oídos ušesa si (za)mašiti

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.

várati to deceive; to cheat; to delude; to dupe; to impose (upon); to trick; to swindle

naši čuti nas često varajo our senses often lead us astray
ta žena vara svojega moža this woman is unfaithful to her husband
várati se (motiti se) to be mistaken
varaš se you are mistaken
várati se v kom to be deceived in someone
várati se to deceive oneself, to delude oneself
pustiti se várati to be a dupe (od koga of someone)

vertu [vɛrtü] féminin krepost, čednost, vrlina; technique svojstvo, lastnost; učinkovitost

vertu curative zdravilna moč
en vertu de na temelju, zaradi, ustrezno
pratiquer la vertu živeti krepostno
femme de petite vertu lahkoživka
c'est un prix de vertu vzgledna ženska, žena
faire de nécessité vertu iz sile krepost narediti, neprijetne in neizogibne stvari rade volje prenašati ali delati
en vertu de ce principe ustrezno temu načelu
en vertu de quoi zakaj, zaradi česa(r)

vikár cerkveno (anglikanski) vicar; (kurat) curate

apostolski vikár vicar apostolic
žena anglikanskega vikárja arhaično vicaress
vikárski vicarial

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino