Franja

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

altitūdō -inis, f (altus)

1. višina, visočina, visokost: muri N., moenium S. fr., L., T., aedium Ci., aedificiorum T., montium Ci., mons magna altitudine C., castra in altitudinem pedum XII vallo fossāque XVIII pedum munire iubet C. z 12 čevljev visokim obkopom in 18 čevljev širokim jarkom, alt. navis C., turris Cu., turrium Plin.; v pl.: montium altitudines Ci.; met. višina = višek, vrh; v sg.: Val. Max.; v pl. (z gen. montium ali brez njega): Ci., ad id fore altitudines, quas cepissent hostes L., quid Alpes aliud credentes quam montium altitudines? L.; pren. vzvišenost, veličastnost: fortunae et gloriae Ci., orationis Ci., animi Ci., L. velikodušnost, humanitatis Val. Max. veličastna dobrohotnost.

2. occ.
a) debelina: pedales in altitudinem trabes C. čevelj debeli hlodi.
b) globokost, globočina: fluminis C., maris Ci., vallis... in altitudinem depressa Hirt. globoko udrta, cavernae in altitudinem depressae Cu., totum (opus) est e saxo in mirandam altitudinem depresso Ci., spelunca infinitā altitudine Ci., speluncarum concavae altitudines Ci.; pren.: in vastiorem altitudinem et velut in profundum invehi L.; pren. umetnost (dar) gospodariti in prikrivati svoja čustva, pritajenost, skritost, namišljena (diplomatska) mirnost: animi Ci., T., ad simulanda negotia altitudo ingenii incredibilis S., in altitudinem conditus T. v sebe umaknjen, zaprt.

altrinsecus, adv. (alter in secus)

1. na drugo stran, na drugi strani: ego adsistam hinc altr. Pl., quin retines altr.? Pl., gladiolo cinctus altr. Ap.; z gen.: altr. aedium Ap.

2. od (z) ene ali druge strani (sem): venientes altr. voces Lact.

3. od (z) obeh strani, na obeh straneh: Lact., Fulg., viri celebres altr. dantur Amm., altr. pares rugae Aus.

altronde avv. knjižno od drugod:
d'altronde sicer, vendar, z druge strani:
ha cambiato lavoro, d'altronde non posso dargli torto menjal je službo, sicer pa ga (zato) ne morem grajati

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

ālūcinor (āllūcinor), bolje kakor starejša obl. hāl(l)ūcinor -āri -ātus sum blesti, bloditi, brezsmiselno (nespametno) govoriti (ravnati, vesti se), sanjariti: Col., Gell., ego tamen suspicor hunc, ut solet, alucinari Ci. ep., epistulae nostrae debent interdum alucinari Ci. ep., hic alias minus alucinatur (sc. in scaena) Ap. manj norce brije, se manj zmrduje; z acc. neutr. pron.: ista..., quae Epicurus oscitans alucinatus est Ci.

alūta -ae, f (gl. alūmen)

1. galunovo usnje (z galunom mehko ustrojeno usnje), nekaka irhovina ali kordovan: Plin., Mart., Aus., pelles pro velis alutaeque tenuiter confectae C.; pren. mlahavo moško spolovilo: Mart.

2. met. iz galunovega usnja narejene stvari:
a) jermenje pri čevljih, (kordovanski) čevelj: Mart., Iuv., pes malus in nivea celetur aluta O.
b) usnjata mošnja: Luc. ap. Non., tumida superbus aluta Iuv.
c) lepotilni obliž: parvaque sinceras velat aluta genas O.

aluzija samostalnik
(namigovanje) ▸ allúzió, utalásNjegove komedije so polne aluzij na trenuten politični, ekonomski in socialni položaj v Sloveniji. ▸ A komédiáiban nyüzsögnek az aktuális szlovén politikai, gazdasági és társadalmi helyzetre történő utalások.

Alyattēs -is, m (Ἀλυάττης) Aliat, Krezov oče, lidijski kralj okrog l. 590: H. (z gen. Alyatteī, najbrž k nom. *Alyatte͡us), Plin.

Alyzia -ae, f (Ἀλυζία) Alizija, akarnansko mestece z luko in Herkulovim svetiščem: Ci. ep., Plin.

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

alzare

A) v. tr. (pres. alzo)

1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
alzare il capo dvigniti glavo
alzare le carte privzdigniti karte
alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
alzare il gomito preveč popiti
alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
alzare le spalle skomigniti z rameni
alzare i tacchi pren. pokazati pete
alzare le vele razpeti jadra, odpluti
alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

2. vzdigniti, zvišati:
alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

3. sezidati, zgraditi:
hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

2. vstati, opomoči si:
dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

3. vziti, vzhajati:
il sole si è alzato sonce je vzšlo

alzata f

1. dvig, dviganje, vstajanje:
l'alzata di un peso dviganje bremena
alzata di spalle skomig z rameni
votazione per alzata di mano glasovanje z dviganjem rok
votazione per alzata e seduta glasovanje z vstajanjem in sedanjem
alzata d'ingegno iron. sijajna pogruntavščina
alzata di scudi pren. upor
alzata di testa pren. muha, trma

2. nastavek (za sadje ali pecivo)

3. nastavek (na pohištvu); psiha; polica

4. višina stopnice

Alžirija samostalnik
(država) ▸ AlgériaIslamisti se sicer skrivajo v gorah na meji z Alžirijo, kamor so jih pregnale francoske in malijske vojaške sile. ▸ Az iszlamisták az algériai határ mentén található hegyekben rejtőzködnek, ahova a francia és mali katonai erők űzték őket.
Puščava pa omogoča tudi drugačne smučarske izzive: smučanje in deskanje po peščenih vzpetinah, predvsem v bližini meje z Alžirijo. ▸ A sivatag különféle síelési kihívásokat is tartogat: síelési és boardozási lehetőségeket a homokos lejtőkön, elsősorban az algériai határ közelében.

amābilis -e, adv. amābiliter (amāre)

1. ljubezni vreden, ljubezniv (naspr. invisus, odibilis): ut ameris, amabilis esto O.; z dat.: amabilior (dražja) mihi Velia fuit, quod te ab ea sensi amari Ci. ep., adulescens amabilis turbae Sen. ph., erat cunctis hominibus amabilis Vop. obče priljubljen; o stvareh ljubezniv = všeč(en), prijeten, ljubek, mil: mores Ci., carmen, frigus H., insania H. ljubka zmama, sententia Sen. rh., amabilissimum nodum amicitiae tollere Ci., nec sine te (Venere) fit laetum neque amabile quidquam Lucr., libertas... lusit amabiliter H. nedolžno nagajivo.

2. zmožen vzbuditi ljubezen: nihil est amabilius... quam morum similitudo Ci. nič ne vzbudi ljubezni prej kakor...

3. adv. ljubeznivo = zaljubljeno, ljubezni polno: amabiliter in aliquem cogitare Antonius in Ci. ep., vultum suum super cervicem alicuius ponere Petr., spectet amabilius iuvenem O.

amāritūdō -inis, f (amārus)

1. grenkost, gorjupost, grenek okus: Varr., Plin., Lact., ciborum amaritudines Ambr.; met. grenkota = grenka snov: circumlinunt papillas suas aliqua amaritudine Aug.

2. pren.
a) zoprnost, neprijetnost: ne amaritudinem semel perceptam etiam ultra rudes annos reformidet Q.; poseb. zoprnost glasu, ki žali uho: vox..., cui Graeci nomen amaritudinis dederunt Q.
b) duševna bridkost, bridko čustvo: cum illarum frons hilaris multis intus amaritudinibus sit referta Val. Max.
c) užaljenost, razdraženost, ogorčenost: amaritudine odii uti adversus aliquem Val. Max. z bridkim sovraštvom preganjati koga, cui sententiae tantum bilis, quantum amaritudinis inest Plin. iun., sine amaritudine pectoris Lamp.; pl. amaritudines Vulg. (Os. 12, 14) ujedljivost, oster značaj.
č) pikrost, žaljivost: verborum Sen. rh., verborum maledictorumque Sen. ph., carminum Plin., decretorum Iust., mendacia et amaritudines Ap.
d) pl. amaritudines Vulg. (Ier. 31, 21) resni premisleki.

Amarynthos -ī, f (Ἀμάρυνϑος) Amarint, vas na Evbeji z Dianinim svetiščem; od tod Amarynthis -idis, f Amarintska, Dianin priimek: L.

Amāsis -is, acc. -im, abl. -ī in -e, m (Ἄμασις) Amazis, egipč. kralj do l. 526, prijatelj Grkov, posebno tirana Polikrata: Lucan., Mel., Plin., T. (z abl. Amaside).

Amāstris -idis, voc. Amāstri, f (Ἄμαστρις) Amastrida, primorsko mesto v Paflagoniji, imenovano po Amastridi (Amāstris), Oksiartovi hčeri in Lizimahovi ženi, ki ga je ustanovila z združitvijo starega mesta Sesama z mestoma Kitorom (Cytōrus) in Kromno: Cat., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Amāstriacus 3 (Ἀμαστριακός) amastridski: orae O. pontsko obrežje; subst. Amāstriānī -ōrum, m (Ἀμαστριανοί) Amastridci, preb. mesta Amastride: Amastrianorum civitas = Amastris Plin. iun.

Amāta -ae, f („ljubljenka“, amāre) Amata, žena kralja Latina, mati Lavinije, po bajki prve Vestalke v Laviniju: V.; baje od tod pren. ime vsake Vestalke, ki jo je pontifex maximus izvolil z besedami: ita te, amata, capio: Gell.